9.1.2022 ob 5:31 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Pred približno 20. leti je, tedaj še kot sodelavec revije National Geographic, s pomočjo ameriškega Nacionalnega Inštituta za staranje avtor Dan Buettner začel proučevati osebe, ki po dolžini življenjske dobe močno odstopajo od povprečja.
Ugotovil je, da je največ teh v tako imenovanih modrih področjih. Ta izraz označuje dele sveta, kjer se najredkeje pojavljajo kronične bolezni in kjer je povprečna življenjska doba daljša od pričakovane na ostalih področjih sveta.
Buettner je izpostavil pet takšnih območji, in sicer so to Icaria v Grčiji, Ogliastra v Sardiniji, Okinawa na Japonskem, polotok Nicoya na Kostariki in skupnost adventistov sedmega dne v Loma Lindi v Kaliforniji.
Pri tem je zanimivo, da ima sama genetika najmanjši vpliv na dolžino življenja. Njen vpliv zavzema le od 20 do 30 odstotkov, znatneje pa na dolžino življenja vplivajo okolje, prehrana in način življenja na sploh.
"Ker genetika le v 20 odstotkih vpliva na dolžino življenja sem se odločil poiskati skupne točke vseh, ki se ponašajo z visoko starostjo ter tako oblikoval devet lekciji, ki jih lahko upoštevajo vsi," je povedal Dan, portal Mind Body and Green pa takole izpostavlja osnovna pravila dolgega življenja.
Osebe z najdaljšo življenjsko dobo se ne udeležujejo maratonov in ne hodijo v telovadnice, temveč imajo življenjski slog, ki vključuje veliko gibanja, ne da bi o tem sploh razmišljale.
Njihove vsakodnevne aktivnosti jih pripravijo do tega, da veliko hodijo, tečejo ali kako drugače razgibavajo telo. Ob tem vedo, da je tako, kot gibanje, za zdravo ter dolgo življenje nepogrešljiv tudi primeren počitek.
Smisel življenja mora najti vsak sam, prav tako ima vsak posameznik sebi lasten smisel in namen. Pomembno pa je, da ga prepoznate, kajti, kot je dokazal Dan, lahko prepoznavanje smisla življenja in delovanje v skladu z njim življenje podaljša kar za sedem let.
To je povezano z manjšim tveganjem za smrtnost, saj prinaša številne psihološke dobrobiti.
Tudi osebe, ki živijo v tako imenovanih modrih conah, doživljajo stres, a poznajo načine, kako ga obvladovati ali celo povsem odpravljati.
Vseeno je, kateri so ti in kako jih izvajajo, pomembno je dejstvo, da se jih poslužujejo redno in ne le tedaj, ko se stres pojavi.
To se nanaša na občutek sitosti in bi ga lahko pojasnili takole: prenehajte jesti, ko je želodec poln do nekje 80 odstotkov in ne tedaj, ko je 100 odstotno napolnjen.
Tako boste zaužili manj hrane, s tem manj (a še vedno dovolj) energije in preprečili kopičenje odvečnih kilogramov, ki so en od dejavnikov tveganja za prezgodnjo smrt.
Ena od zadev, ki je skupna vsem, ki živijo v modrih conah, je uživanje velikih količin zelenjave. V bistvu je 95 odstotkov njihove hrane rastlinskega izvora.
Pretežno rastlinska hrana niža tveganje za debelost, za sladkorno bolezen, za srčne bolezni in za rakava obolenja.
Osebe v modrih conah (z izjemo adventistov), redno in zmerno pijejo alkohol.
Številne študije so pokazale, da en kozarček rdečega vina na dan znižuje tveganje za prezgodnjo smrt, zlasti kot posledico srčnih obolenj.
Študije so pokazale, da udeležba pri verskih obredih vsaj štirikrat mesečno lahko življenjsko dobo podaljša za 14 let.
Modre cone so večinoma verske skupnosti, raziskave pa nakazujejo, da je prav religioznost povezana z nižjo prezgodnjo smrtnostjo, saj zagotavlja socialno podporo, viša občutek pripadnosti in niža stopnjo depresije.
Stoletniki iz modrih con člane svoje družine vedno postavljajo na prvo mesto. Tesni družinski odnosi lahko pričakovano življenjsko dobo povečajo za do tri leta.
Družabna mreža prav tako vpliva na življenjsko dobo. Ljudje smo v končni fazi družabna bitja in dobrobit razvejanih odnosov ter prave podpore zagotovo doprinese h kvalitetnejšemu ter s tem tudi k daljšemu življenju.
Zlasti, če je družba, v kateri se gibate, z vidika skrbi za zdravje in dobro počutje dober zgled.
Preberite še: Edina dva dodatka prehrani, ki lahko podaljšata življenje
Morda vas zanima tudi: Sedem živil za dolgo življenje
oddajte komentar