12.11.2020 ob 5:40 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Vlaknine so nepogrešljive za zdravje. "Številne študije so dokazale, da primerna količina teh snovi v prehrani znižuje tveganje za debelost, za sladkorno bolezen tipa dve, za srčne bolezni in za nekatere oblike raka," besede prehranskega strokovnjaka Kristina Kirkpatricka povzema Real simple.
Prav tako vlaknine skrbijo za dobro prebavo in bi jih zato dnevno morali zaužiti vsaj osem gramov. S tolikšno količino je po podatkih leta 2019 opravljanje raziskave, tveganje za raka na debelem črevesju mogoče znižati za od pet do 27 odstotkov.
Vir vlaknin, topnih in netopnih, je prehrana. Glede na njihovo vsebnost prednjači sledečih deset živil.
Le redki sadeži po okusu in vsebnosti hranljivih snovi prekašajo borovnice. Kajti te ne samo, da vsebujejo veliko vlaknin, v njih so znatno zastopani še antoksidanti antocianini, ki prinašajo številne koristi za zdravje.
Količina vlaknin v 240 gramih borovnic je 7,5 gramov.
V ovsu se nahajajo topne in netopne vlaknine, zato so izdelki iz njega, kot sta denimo ovsena kaša in polnozrnata ovsena moka, veliki zavezniki dobre prebave ter zdravja na sploh, saj med drugim uravnavajo holesterol v krvi in zaradi vlaknin dolgo ohranjajo sitost.
V 120 gramih polnozrnatih ovsenih izdelkov so štirje grami vlaknin.
Kokice niso le okusen, temveč kadar so pripravljene brez številnih dodatkov, ki nižajo njihovo prehransko vrednost, tudi zdrav prigrizek. V njih so številni vitamini, minerali, antioksidanti ter seveda tudi vlaknine.
V dveh žlicah surove koruzne pokovke je šest gramov vlaknin.
Fižol se ne ponaša le z visokim deležem vlaknin, temveč tudi z mnogo beljakovinami in je zato neprecenljiv zaveznik dobre prebave, močnih mišic in zdravega srca.
V 120 gramih kuhanega fižola je približno 9,6 gramov vlaknin.
Kdo ne mara omake guakamole, avokada na toastu ali v solati? Ta ne le, da popestri jedi, ampak telesu zagotavlja še veliko vlaknin in med drugim uravnava krvni sladkor.
V 120 gramov avokada je pet gramov vlaknin.
Še en okusen in tudi zdrav prigrizek je pistacija. Uživanje te med drugim blaži stres, niža količino slabega holesterola v krvi in po vsebnosti antioksidantov prekaša druge oreščke.
V 60 gramih pistacij se skrivajo tudi trije grami vlaknin.
Leča premore enake učinke na zdravje kot druge stročnice: niža tveganje za bolezni srca, uravnava krvni sladkor, pomaga pri nadzorovanju teže in je odlično nadomestilo manj zdravim prilogam.
V 120 gramih vsebuje 7,8 gramov vlaknin.
Zelena solata, zelje, ohrovt in podobna zelenjava izboljšuje vid, niža tveganje za raka na debelem črevesju, skrbi za dobro prebavo in telesu dovaja mnoge vitamine in minerale. Ter seveda vlaknine.
V 240 gramih zelenje zelenjave se nahaja 1,4 grama vlaknin.
Še ena zelenjava, ki med drugim izstopa tudi po vsebnosti vlaknin.
V 240 gramih brstičnega ohrovta so 3,3 grami teh hranljivih snovi.
Tudi moke so lahko odličen vir vlaknin. Mandljeva je denimo znana po visoki hranljivi vrednosti, nizki količini ogljikovih hidratov, v njej je veliko vitamina E in magnezija ter vlaknin.
V 60 gramih tovrstne moke se jih nahaja tri grame.
Preberite še: Kaj se bo zgodilo, če boste vsako jutro popili kozarec vode
Morda vas zanima tudi: Stres, pomanjkanje časa in drugi pogosti razlogi za vetrove
oddajte komentar