Asimina: Je ta sadež, ki je čez noč postal pravi hit, res strupen?

Jesen je čas, ko nas narava bogato obrodi. Poleg že dobro znanih dobrot pa je v zadnjih dneh med sovenskimi vplivnicami postal pravi hit eksotični sadež s specifičnim okusom, ki so ga va zadnjih letih razglasili za izjemno superživilo.

Asimina, indijska banana ali paw paw, ki je na pogled podobna manjšemu mangu ali banani, ima izjemen okus po mangu, banani in ananasu. Nekateri v njej celo zaznavajo okus papaje ali jasmina. Njeno meso je rumenkasto-oranžne barve, v sredici pa ima velike črne peške.

Ko sem jo prvič poskusila, sem bila nad njo navdušena. Lotila sem se raziskovanja in iskanja receptov za pripravo jedi s tem sadežem in v pogovorih na spletu naletela na informacije, ki so me zaskrbele.

Nekateri so namreč zapisali, da sadež vsebuje toksine, ki so lahk za posameznika škodljivi, če jih zaužije preveč.

Ali to res drži, smo preverili pri Andreju Krašni, ki se z gojenjem asimine ukvarja že kar nekaj let. Povedal nam je, da je na to temo bilo napisanih že kar nekaj člankov in da najbolje, da si vsak sam ustvari svoje mnenje.

Na spletu je bilo objavljeno večje število člankov in raziskav na to temo.

Strokovnjaki in raziskovalci so v študiji, ki je bila objavljena leta 2011, ugotovili, da je v sadežu prisotna visoka koncentracija anonacina, ki je toksičen za kortikalne nevrone. Ekstrat surovega sadeža naj bi povzročal nevrotoksično, zato so ocenili, da bi bilo treba opraviti še dodatne študije, ki bodo preučile morebitno tveganje.  

Ni vsaka pravilno zrela

Krašna pa nam je povedal, da sam v času zorenja je asimine dnevno in nima težav.

»Poznam pa primere, ko so se pojavile težave kmalu po zaužitju (slabost, driska). Razlog je lahko v tem, da je plodove asimin trebna jesti, ko so ustrezno zreli. Če se jedo nezrele, je možnost, da povzročijo slabost premo sorazmerna glede na nezrelost. Nezrele nimajo okusa, tudi slabega okusa ne, če jih nekdo ne pozna in poje, mu bo verjetno slabo.« 

»Preveč zrele asimine pa postanejo grenke, imajo neprijeten okus in čuden občutek že v ustih. Če se take plodove je kljub slabemu okusu, bodo verjetno tudi težave.«

Pove še, da je pravilno zrela asimina mehka na otip, ima prijeten vonj in dober okus.

»Pri prodaji plodov vedno naredimo kombinacijo ustrezno zrelih plodov in takih, ki morajo še dozoreti (2-4 dni). Letos za enkrat ne vem za nobene težave povezane z uživanjem plodov asimin.«

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Tyrant Farms (@tyrantfarms)

Iz listov izdelujejo škropivo

Ideja, da je asimina lahko škodljiva in da vsebuje človeku nevarne snovi bi se lahko razvila iz tega, ker je drevo asimine zelo odporno proti škodljivcem in raznim boleznim.

Njeni listi vsebujejo naravni insekticid asimicin. Iz njenih listov gojitelji te rastline pripravljajo naravno škropivo za zatiranje nezaželenih žuželk na vrtu in v sadovnjaku.

Andrej Krašna je na svoji spletni strani razkril, kako to naredijo pri njih:

»Jeseni, ko listje asimine porumeni, le tega poberemo, posušimo in shranimo. Ko se pojavijo škodljivci, pa pripravimo asiminino škropivo. Priprava je razmeroma preprosta. Posušeno listje stremo ali zmeljemo in zalijemo s toplo vodo.«

» Za 5 litrov škropiva zadostuje že 1 gram zmletega listja, kar je približno en ali dva suha lista. Temperatura vode ne sme presegati 50°C. Počakamo vsaj tri ure (lahko pustimo tudi čez noč) vmes pa malce premešamo za bolj efektivno ekstrakcijo. Rjavo tekočino filtriramo skozi kuhinjsko krpo ter prelijemo v škropilnik. Škropimo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko čebele niso prisotne.«

Ob tem so zapisali še, da je škropivo naravno in da selektivno deluje le na žuželke, je biorazgradljivo in se ne nalaga v zemlji.

Sladkanje z asimino

Asimina sicer izvira iz vzhodnega dela ZDA in je zaradi svojega izjemnega okusa izjemno preiljubljena med ljubitelji dobrega in zdravilnega. Za gojenje pa je vse bolj priljubljena tudi na naših tleh.

V strokovnih člankih smo prebrali, da vsebuje veliko ogljikovih hidratov, vitaminov in menaralov.

Za domač vrt sta najbolj priljubljeni sorti prima in sunflower. Prima ima menda bolj izrazit okus po tropskih sadežih, užitna pa je, ko se plodovi povsem umedijo.

Dozorijo postopoma do konca spetembra in v začetku oktobra.

Preberite še: Slovenka med nabiranjem gob naletela na ta nenavaden prizor

Morda vas zanima tudi: Je gob letos res toliko zaradi večje radioaktivnosti?