Superživila - modna muha

Le kdo si ne želi čudežnih jagod, ki bi nas napolnile z energijo, in koreninice, ki bi naše telo očistila vseh strupenih snovi, ki so se nakopičile ob uživanju nezdrave hrane? Vsakih nekaj mesecev lahko na trgu opazimo novo superživilo, ki ga proizvajalci oglašujejo, kako zelo je bogato z antioksidanti, vitamini, minerali, maščobnimi kislinami in drugimi hranljivimi snovmi. Pa so ta živila, ki prepotujejo pol sveta, preden pridejo na naše trgovske police, res tako oh in sploh, kot obljubljajo njihovi proizvajalci?

Trditve, ki pravijo, da superhrana poveča našo vitalnost in energijo, pripomore k boljšemu počutju in zdravju, spodbuja delovanje imunskega sistema ter deluje podobno kot zdravila, so po mnenju mnogih zavajanje in nič drugega kot dobro premišljena marketinška poteza. Na to problematiko so opozorili tudi na srečanju strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov Slovenije, na katerem je Petra Medved Djurašinović, svetovalka pri Gospodarski zbornici Slovenije, poudarila, da uradna pravna definicija superživil ne obstaja. Po njenih besedah gre le za marketinški termin, ki se lahko v Evropski uniji uporablja zgolj kot del blagovne znamke.

Ve se, kdo je njihov glasnik

Ugotavljajo tudi, da so superživila trend in modna muha, ki so jim po raziskavah bolj naklonjene ženske kot moški. "Upam si tudi trditi, kdo so glasniki teh trendov. To so znane osebe, ki jih promovirajo." Medved Djurašinovićeva pojasni, da je ta trend vedno bolj prisoten, saj ljudje vedno več dajo na zdrav življenjski slog in mislijo, da bodo do zdravja prišli tudi na tak način.

V Sloveniji so ga prvič zaznali pred približno desetimi leti in videti je, da povpraševanje ne pojenja. Oznaka super jih naredi še posebno mamljive, a Medved Djurašinovićeva poudari, da gre na neki način za zavajanje, saj se živilom pripisuje lastnosti, ki jih ne more imeti. "Potrošniku, ki ne pozna zakonodaje in ozadja, vse zveni super. V hitrem življenjskem tempu smo namreč naravnani tako, da se zanašamo na neke hitre, instant rešitve, ki pa to niso. V tem smislu gre gotovo za zavajanje, saj se potrošniku obljublja vse mogoče."

Pravi še, da označevanje živil s tem izrazom daje potrošniku napačno sporočilo, in doda, da je na slovenskem trgu veliko konvencionalnih živil, ki pa se ne prodajajo pod terminom super, a imajo ugoden vpliv na organizem, poleg tega pa so še cenovno bolj dostopna. Bolje je, da kupujemo živila, ki so lokalne in slovenske pridelave, še pove Medved Djurašinovićeva: "Živila, ki imajo kratko pot do končnega potrošnika, so bistveno bolj kakovostna, boljša je tudi njihova funkcionalna in hranilna vrednost."

Lokalno boljše od eksotičnega

Med bolj poznanimi eksotičnimi živili, ki jim pripisujejo super učinke, so goji jagode, granatno jabolko, acai jagode, camu camu, spirulina, klorela, kurkuma, maca in chia semena, ki jih je mogoče dobiti v skoraj vsaki bolje založeni slovenski trgovini. A Petra Medved Djurašinović opozarja, da so ta občutno dražja od živil slovenskega izvora. "Ni smiselno, da se potrošnik, ki se želi prehranjevati zdravo in raznoliko, zanaša na takšna živila. Boljša so slovenskega izvora," poudarja in dodaja, da so živila, ki pridejo k nam iz eksotičnih predelov sveta, mnogokrat prehitro obrana, na poti pa izgubijo tudi vitamine in hranilno vrednost.

Avtorica: Pia Pangos
Foto: Shutterstock