9 največjih mitov o kožnem raku

Preventiva in zgodnje odkrivanje sta vedno najboljša načina za spopadanje z različnimi boleznimi. Kožni rak, katerega primerov se vsako leto poveča za približno šest odstotkov, pri tem ni izjema.

Dobra novica je, da je tveganje zanj mogoče vedno zmanjšati. Tudi s poznavanjem bolezni, ki je lahko usodna. Ključne so torej prave informacije in predvsem opuščanje mitov, ki še vedno krožijo o kožnem raku.

Tu je devet najbolj neresničnih.

Temnopolti so pred kožnim rakom varni

Dejstvo je, da nihče ni imun nanj. Res je sicer, da so svetlopolti dovzetnejši zanj in se pri njih pojavi večkrat, a kožni rak se lahko razvije na vsaki polti, ne glede na njeno barvo in odtenek.

"Prav zaradi mita, da so temnopolti pred rakom varni, je pri njih velikokrat prepoznan in diagnosticiran v kasnejši fazi in je zato lahko večkrat usoden," je povedala dermatologinja Saira George z univerze Teksas.

Za dovolj vitamina D se moram izpostavljati soncu

Drži, da vitamin D pod vplivom sončnih žarkov nastaja v koži, a drži tudi, da se v ta namen ni treba pražiti pod žgočim soncem.

"Za dnevni odmerek vitamina D je dovolj, da se soncu izpostavite za deset minut v hladnejšem delu dneva, ko še ni pripeke. Tedaj mu nastavite kar največ nezaščitene kože, v vročem delu dneva pa se umikajte soncu, oziroma kožo pred njegovimi žarki zavarujte s kremo za sončenje," navaja dermatologinja in ob tem izpostavlja tudi živila, ki so dober vir sicer za zdravje in dobro delovanje telesa ključnega vitamina.

To so mastne ribe, ribje olje, jajčni rumenjak, gobe, kvas, jetra in prehranska dopolnila.

Izpostavljanje soncu je edini vzrok za kožnega raka

Izpostavljanje soncu je primarni vzrok za kožnega raka, ni pa edini. Tveganje zanj močno višajo obiskovaje solarija, genetika, življenjska doba, oslabljen imunski sistem, pege in veliko pigmentnih madežev na koži.

Višji zaščitni faktor, kot ima krema, bolj učinkovito varuje pred rakom

Zaščita, ki jo nudi krema za sončenje, se ne povišuje proporcionalno z zaščitnim faktorjem. Krema z zaščitnim faktorjem 30 denimo absorbira 97 odstotkov sončnih žarkov, krema s faktorjem 50 pa nekaj več kot 98 odstotkov.

Skratka, krema z zaščitnim faktorjem 30 je povsem sprejemljiva izbira, najpomembnejši pri tem pa so redni nanosi zaščite v primerni količini.

"Večina na kožo nanaša premalo kreme, s čimer se njena zaščita drastično zmanjša. Prav tako se ne gre zanašati zgolj na kremo. V najbolj vročem delu dneva se je v vsakem primeru treba izogibati soncu in se pred njim zaščititi tudi s primerno obleko in pokrivali," navaja dermatologinja.

Kreme za sončenje vsebujejo nevarne kemikalije

"Obstaja veliko dokazov, da kreme za sončenje varujejo pred kožnim rakom, le malo pa je tistih ki pričajo, da bi lahko bile nevarne zdravju," tolaži Georgejeva in dodaja:

"Razumem zaskrbljenost ljudi glede uporabe kemikaliji v vsakodnevni kozmetiki, previdnejšim priporočam kreme z mineralnim filtrom, ki vsebujejo cink ali titanov oksid. Še vedno pa je najboljša zaščita izogibanje soncu," pravi dermatologinja.

Podlaga preprečuje opekline

Ne obstaja zdrava oziroma zaščitna zagorelost, ki bi do polti bila prijazna in bi preprečevala opekline ter kožnega raka. Vsak stik kože s sončnimi žarki poškoduje celice DNK. Da bi telo te zaščitilo pred poškodbami, začne izločati pigment melanin. Povedano preprosto: koža se obarva na račun zdravja.

"Obarvanost kože nastopi, ko telo zaznava poškodbe, ki so posledica stika z UV žarki. Do opeklin pride, kadar je stik tako močan, da telo škode ne zmore več popraviti in nobena podlaga pred tem ne varuje," opozarja Georgeova.

Kadar je oblačno, kreme ne potrebujem

Kožo je pred sončnimi žarki treba ščititi v vsakem vremenu in ne glede na temperaturo zraka. Škodljivi  žarki namreč prehajajo tudi skozi oblake in prav tako poškodujejo polt.

Solariji ne predstavljajo tveganja

Mit, ki je najbrž najdlje od resnice. V solarijih koža prav tako, kot na soncu, prihaja v stik s škodljivimi žarki s to razliko, da je koncentracija teh pod umetno svetlobo še višja, kar pomeni, da je škoda, ki jo povzročajo, še občutnejša.

Prav zato so v nekaterih državah (Avstralija) uporabo solarijev z zakonom prepovedali.

Za kožnim rakom obolevajo le starejše osebe

Povprečna življenjska doba oseb, pri katerih je diagnosticiran kožni rak, je med 40 in 60 let. V zadnjih letih se ta meja niža in nemalo je primerov, ko je kožni rak prepoznan v starosti od 25 do 40 let, res pa je, da je izjemno redek v otroštvu.

Izjema je lentigo maligni melanom, ki se praviloma pojavlja kasneje v življenju (v sedmi dekadi). Tveganje zanj se povečuje z izpostavljenostjo kože sončnim opeklinam v mladosti.

"Bolj kot leta, na pojavnost kožnega raka vplivajo drugi dejavniki tveganja, denimo izpostavljenost soncu, ki je v vsakem primeru največji," še enkrat opozarja Georgeova.

Povzeto po portalu Miss Zdrava

Preberite še: Vse, kar morate vedeti o zaščitnih faktorjih

Morda vas zanima tudi: 3 miti o zaščiti pred soncem