8 navad, ki lahko za 24 let podaljšajo življenje

Za zdrave navade ni nikoli prepozno. Osebe, ki so nekatere osvojile potem, ko so že dopolnile 40 let, so v povprečju živele znatno dlje od onih, ki jih niso, je pokazala zanimiva raziskava.

Znanstveniki so med njenim potekom analizirali podatke iz zdravstvenih kartotek in s pomočjo anket zbrane odgovore skupno 719.147 oseb iz programa, ki vključuje več kot milijon ameriških veteranov in je namenjen proučevanju vpliva genov, vojaških izkušenj in vplivov okolja na zdravje.

Rezultate je avtorica Xuan-Mai T. Nguyen letos predstavila na vsakoletnem srečanju Ameriškega društva za prehrano.

Podatke so strokovnjaki zbirali med letoma 2011 in 2019. Sodelujoči so bili ameriški veterani, stari od 40 do 99 let. Med potekom študije je preminulo več kot 30.000 vključenih vanjo. Je pa bila pri tistih, ki so sledili osmim navadam povprečno za 13 odstotkov nižja verjetnost za prezgodnjo smrt kot pri onih, ki niso upoštevali niti ene od njih.

Osem izpostavljenih navad

• telesna aktivnost
• nekajenje
• izogibanje stresu in obvladovanje tega
• ohranjanje zdravih prehranskih navad
• zmerno in ne prepogosto uživanje alkohola
• kvaliteten spanec
• ohranjanje kvalitetnih družabnih stikov
• izogibanje različnim odvisnostim z opiati

Študija je zaključila, da bi moški, starejši od 40 let, ki bi osvojili vseh osem navad, lahko živeli do 24 let dlje od onih, ki ne osvojijo niti ene. Ženske bi življenjsko dobo tako lahko podaljšale tudi za 23 let.

Ne vplivajo vse v enaki meri

Znanstveniki so odkrili še, da pomanjkanje telesne aktivnosti, uporaba opiatov in kajenje najslabše vplivajo na življenjsko dobo posameznika. Ti dejavniki so povezani s 30 do 45 odstotkov višjo možnost za umrljivost.

Stres, pretiravanje z alkoholom, slaba prehrana in slaba higiena tveganje zanjo povišajo za od 20 do 30 odstotkov. Pomanjkanje kvalitetnih socialnih stikov verjetnost za prezgodnjo smrt poveča za pet odstotkov.

Psihično zdravje ima velik vpliv na življenjsko dobo

"Nikoli prej nismo tesnobnosti ali depresije povezovali z višjim tveganjem za smrt. Z raziskavo smo dokazali, da mentalne težave tveganje za prezgodnjo povišajo za osem odstotkov.

Ta raziskava in njeni rezultati nas opominjajo, da je treba upoštevati vse psihofizične dejavnike, ki vplivajo na zdravje posameznika in družbe," je povedala znanstvenica.

Nikoli ni prepozno

"Tudi če nekdo ne more osvojiti vseh zdravih navad, obstajajo prednosti tistih, ki jih vendarle lahko. Bili smo presenečeni tudi nad učinki posamičnih," je še povedala Nguyenova.

Profesor preventivne medicine na univerzi Vanderbilt v Nashvillu  William Schaffner je izpostavil prav ta vidik: "Zanimivo je, kakšen vpliv imajo na zdravje in življenjsko dobo zdrave navade. In to ne glede na starost, pri kateri se zanje odločite, in ne glede na to, da v svoj vsakdan ne vključite čisto vseh.

Res je, da imajo posamične blažji, a nikakor ne nezanemarljiv učinek."

"Bolje je začeti prej kot kasneje, a tudi, če boste z njimi začeli pri 60., boste od teh navad zagotovo imeli določene koristi," je zaključila Nguyenjeva.

Povzeto po portalu Prevention.com

Preberite še: Ingver: Kdo in zakaj ga ne sme jesti

Morda vas zanima tudi: Če boste dan začeli tako, boste bolj zdravi in zadovoljni