18.6.2023 ob 5:35 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Za večino prekinitveni post, kot način za doseganje primerne telesne teže, deluje. Gre za poseben režim prehranjevanja, po katerem je vnos energije v telo omejen na določene ure dneva in je povezan tudi z boljšim delovanjem možganov, močnejšo odpornostjo in seveda s hujšanjem.
Obstajajo pa osebe, pri katerih ta način prehranjevanja ne prinaša pričakovanih učinkov. Zakaj ne deluje? Največkrat zaradi katere od sedmih, s prekinitvenim postom pogosto povezanih napak.
Post pomeni, da je količina zaužite energije enaka 0. Ko se torej telo posti, ne smete jesti ničesar.
A težava največkrat ni v hrani, temveč v pijači. Tudi napitki s sladkorjem ali dodatki niso dovoljeni. Torej: grenka kava, da, kava s smetano pa tedaj ni prava izbira. Tako kot tudi ne sadni sokovi in druge energijsko bogate pijače.
Postenje pomaga nadzorovati količino zaužite hrane brez preštevanja kalorij oziroma džulov.
Vendar se tedaj, ko je hrana dovoljena, z njo ne sme pretiravati.
Osebe, ki so s to dieto uspešne, se tega zavedajo in se prehranjujejo zmerno, osebe, ki rezultatov z vidika hujšanja niso deležne, pa tedaj, ko lahko, velikokrat pojedo preveč.
Zapisovanje vsega, kar nekdo čez dan poje in spremljanje termina, ki je namenjen hranjenju ter postenju, je eden od korakov do uspešnega hujšanja s prekinitvenim postom.
Z njim je med drugim enostavnejše nadzorovati količino in vrsto hrane, tako se je lažje izogniti prej omenjenemu prenajedanju.
V dnevnik je dobro beležiti še fizično aktivnost, počutje in spreminjanje razpoloženja. Vse to pomaga pri vzpostavljanju rutine, ki posamezniku najbolj odgovarja, in pri izogibanju morebitnim oviram do cilja.
Kava brez sladkorja in drugih dodatkov je res brez energije, a to ne pomeni, da lahko z njo pretiravate. Jutranja skodelica je dobrodošla, tudi zato, ker do določene mere zavira tek.
Kadar pa je kave preveč, spodbuja živčnost in nervozo, posledično je težje nadzorovati količino ter vrsto zaužite hrane.
Poleg tega so nekatere raziskave pokazale, da pretiravanje s kavo na dolgi rok poviša raven glukoze v krvi, v organizmu se zniža občutljivost na inzulin in v telesu kopiči več odvečne maščobe.
Postenje 18 ur ali dlje ne pomeni, da tedaj, ko je čas za jedačo, lahko jeste vse po vrsti in se gostite s pico v družbi kozarčkov vina ali piva.
Predelana, mastna in sladka živila imajo visok glikemični indeks. Krvni sladkor po njih hitro naraste in tudi pade, zato se v urah, ko se hrani odrekate, pojavljata slaba volja in spremenljivo razpoloženje.
Zato: ko jeste, je pomembno, kaj jeste. Poskrbite, da boste zaužili dovolj vlaken, beljakovin, zdravih maščob, sestavljenih ogljikovih hidratov in drugih telesu prijaznih hranljivih snovi.
Prehod na takšen režim prehrane naj bo postopen. Ne se takoj postiti kar celih 20 ur, temveč počasi krajšajte čas, ki je namenjen hranjenju in daljšajte postni del dneva.
Večini odgovarja razmerje 16:8, torej 16 ur posta in osem ur hranjenja, a tudi če je to vaš cilj, do njega pridite postopoma.
Kaj, kdaj in koliko jesti igra pri tej obliki prehranjevanja pomembno, a ne edine vloge.
Da bi post deloval, je treba sestaviti celo sestavljanko zdravega načina življenja, torej ne pozabite na redno gibanje, dovolj spanja, obvladovanje stresa in osvajanje drugih zdravju ter počutju koristnih navad.
Vse te pripeljejo do uspeha pri prekinitvenem postu.
Povzeto po portalu Mind body green
Preberite še: Osem očitnih znakov, da je vaša telesna teža zdrava
Morda vas zanima tudi: Prehranska svetovalka, ki je premagala anoreksijo: Dieta se lahko razvije v obsesijo
oddajte komentar