Zakaj se nam ljubezen življenja včasih izmakne

Velika ljubezen. Takšna, o kateri pišejo romani, govorijo filmske zgodbe in pojejo pesmi. Spodnese tla pod nogami, izbruhne v neizmernih dimenzijah, se počasi umiri ter prinaša varnost in udobje, ki trajata leta in leta. Vrsta ljubezni, ki neizmerno bogati ter več daje, kot zahteva. Skratka, ljubezen našega življenja.

Sledite nam tudi na Facebooku. 

O njej sanjamo, jo zavidamo drugim in si jo želimo. Ne vemo pa o njej nečesa: pravljična ljubezen nima vedno takšnega konca, kot bi si ga želeli. Če nam je sreča mila, nanjo naletimo, se od nje učimo, se ji popolnoma predamo, dopustimo, da na nas vpliva, ter nas v določeni meri spremeni. Ponuja izkušnjo, ki ji na svetu ni enake, a vendar oseba, ob kateri jo doživljamo, v našem življenju ne ostane vselej za vedno. 

Velika ljubezen se ne konča vedno s poroko in s skupnim življenjem do konca svojih dni. Včasih je ne zadržimo.  Ne živimo v pravljici, temveč v resničnem svetu, kjer se zgodbe ne končajo vselej z zmago.  Ljubljene osebe odidejo, kajti ljubezen vendarle ni vsemogočna in ne more premagati bolezni, razlik, različnih pričakovanj, drugačnih sanj in razhajanj. Kadar so te prevelike, je največ, kar je za ljubezen svojega življenja mogoče storiti, pustiti ji oditi. Včasih glede tega nimamo izbire. 

A to, da se konča, ne zmanjša njenega pomena.

So ljudje, ki v letu dni dajo več ljubezni, kot bi jo drugi podarili v petdesetih. So ljudje, ki nas v enem dnevu naučijo več, kot bi nas drugi v celem življenju. So ljudje, ki v naše življenje pridejo za trenutek, a v njem pustijo tako močan pečat, da nas zaznamujejo za vedno in jih nihče ne more nadomestiti.

In kdo bi si upal trditi, da vsi ti niso ljubezni našega življenja? Kdo bi si upal kratiti njihov pomen? Kdo jim ne bi pripisal vseh zaslug, da smo postali boljši in zrelejši samo zato, ker so se skupne poti končale?

V resnici bi morali biti veseli, da smo jih sploh spoznali. Moramo jih ceniti, moramo jim biti hvaležni, saj so se naša obzorja z njimi razširila in življenje je zaradi njih dobilo nove dimenzije.

Spoznati in izpustiti ljubezen svojega življenja naj zato ne bo največja življenjska tragedija. Bodite srečni, da ste jo sploh našli. Konec koncev, nekateri je v resnici nikoli ne okusijo.

Avtorica: M. FL.
Foto: Shutterstock