Generacija, ki ne išče ljubezni

Kaj je novega v času, ki smo mu priča? Kaj se dogaja z generacijo, ki v njem prvič snuje intimne odnose? Si mladi sploh nadejajo resnejše zveze? So jo želijo? Zdi se namreč, da imajo malce drugačne prioritete.

Več zanimivih dejstev najdete na Facebooku.  

Želijo si druge skodelice kave in zabavnih oddaj na lenobna nedeljska jutra. Želijo si novega para čevljev in radi imajo družabna omrežja, kjer lahko komentirajo in kaj objavijo. Želijo si nekoga, v družbi katerega so kosila prijetnejša, nekoga, ki jih spremlja ob sobotnih nakupih in na poroki, na katero so bili povabljeni, ter se ob pogledu na ženina in nevesto sprašujejo, kako jima je uspelo. Kako sta prišla do srečnega konca?

Prebrali so že nešteto nasvetov o tem, kako poiskati pravega, dodobra proučili obnašanje ter domnevna pričakovanja nasprotnega spola, teorije o razmerjih imajo v malem prsti. Pa vendar se raje zabavajo po svoje, da bi se le izognili obvezi. Pošiljajo zasebna sporočila, se spoznavajo, klepetajo in se sami vrnejo domov, kjer znova pošiljajo sporočila ter se za vsako ceno izogibajo globljim odnosom. In tako igrajo igrice, kjer ni zmagovalca.

Nimajo motiva za trud

Ideja o razmerju jim sicer diši, a ne dovolj, da bi se zanj trudili. Držijo se za roke, ne gledajo pa se v oči, dražijo se brez resnega pogovora. Pričakujejo predanost brez dejanske obveze, obletnice, brez vsakodnevnega truda. Obetajo si srečnega konca, nočejo pa zanj trošiti svoje energije. Sanjajo o izpopolnjujočem odnosu, a hkrati zadeve ohranjajo površne. Zahtevajo veliko lepega, brez pripravljenosti spopadati se z manj lepim. 

Hočejo, da jih čustva odnesejo, a vendar pričakujejo varnost, sanjajo o ideji o ljubezni, nočejo pa se zaljubiti. Želijo si vsega, kar jim ustvarja iluzijo o razmerju, ne da bi pa v njem sploh bili. Hočejo nagrade brez tveganja, hočejo dobiček brez vložka. Radi bi povezavo, a vendar ne preveč trdno. Stopajo počasi: "Da vidimo, kam zadeve peljejo." Oni bi se samo družili in zabavali.  Eno nogo imajo vedno na drugi strani vrat in eno oko odprto. Ohranjajo varnostno razdaljo in se igrajo s čustvi. Tako drugih, kot sebe. 

Ko zadeve postanejo preresne, zbežijo. Se skrijejo, zapustijo. Za vsako ceno se oklepajo dejstva, da je v morju še veliko rib in zato še veliko priložnosti za iskanje nove ljubezni. Možnosti, da bi jo obdržali pa so skoraj neznatne. 

Upajo, da bo sreča našla njih in je zato ne iščejo sami. Hočejo popolno aplikacijo, s katero bi odkrili nekoga, ki bi lahko bil ob njihovi strani. Z rednimi posodobitvami. V mapice bi radi strpali poznane in jih odprli tedaj, ko tiste, ki so v njih, najbolj potrebujejo. Nočejo se ukvarjati s svojo prtljago in še huje, noče pomagati drugim spoznavati njihovo. Tisto, kar jim ni všeč ali je celo grdo, skrivajo v lepih ovojih. Radi razmišljajo o čustvih do nekoga, ki ima tudi napake, a ob enem svoje in tuje okostnjake skrivajo v omari. Povsem srečni bodo, če nikoli ne bodo ugledali dnevne svetlobe.

Menijo, da so do ljubezni upravičeni, da si so zaslužijo, ne bi pa se borili zanjo. Pod vplivom Disneyjih risank in romantičnih komediji, ob katerih je minilo njihovo otroštvo in s katerimi so bila prežeta najstniška leta, sanjajo o srečnem koncu, ki naj bi ga bil deležen vsak. In zato se ne trudijo, pač pa se samo sprašujejo, zakaj se princ na belem konju končno ne pojavi ter razočarani posedajo, ker nikjer ni princesk. "Mi smo vendarle tu! Kje je ljubezen, ki so nam jo obljubljali?"

Želijo si podpore, ne osebe. Želijo si toplo telo, ne partnerja. Radi bi nekoga, ki bi ob njih sedel na kavču, nočejo pa, da bi bil del njihovega življenja. Strogo se držijo srednje poti. Igrajo se nedosptopne in preverjajo, kako resne namene ima druga stran in kako močno se je pripravljena truditi. 

V bistvu ne razumejo niti samih sebe. Posedajo, razglabljajo s prijatelji, premlevajo pravila igre, katere si sploh ne upajo igrati. Kajti težava generacije, ki si na videz ne želi razmerja je vendarle v tem, da si v resnici ga. Ne ve pa, kako tistega pravega osnovati.

Avtorica: M. F.
Foto: Shutterstock