Zakaj nič več ne seksava (resnične izpovedi žensk)

Sušna obdobja v zvezi ali zakonu (ki so povem običajna), praviloma ne zamajejo temeljev intimnega odnosa.

Zaplete pa se, ko spolnost izgine iz razmerja, kar prinaša frustracije, nizko samopodobo, čustveno bolečino in nedvomno (ne)dogajanje v spalnici vpliva na celoten odnos.

"Pari praviloma molčijo in se o spolnem mrtvilu ne pogovarjajo. Kajti en ali oba partnerja sta prepričana, da je bolje molčati, kot se soočati z občutki krive, jeze, razočaranja in podobnimi, ki bi jih pogovor o tem prebudil," je za Huffington post povedala spolna terapevtka Kimberly Resnick Anderson.

Na to, da seks izgine iz zveze, vpliva veliko dejavnikov: psihično in fizično zdravje, preobremenjenost, stres, spolna nekompatibilnost in težave v komunikaciji so le nekateri od njih.

Kako pa je v resnici živeti v razmerju brez spolnosti in kam to največkrat vodi, so za omenjeno publikacijo ženske, ki so bile deležne tovrstne izkušnje, povedale same.

Mislila sem, da nisem dovolj dobra

"Nikomur nisem zaupala, da je iz najinega odnosa seks izginil. Nadela sem si vesel obraz, v sebi pa sem se utapljala v krivdi zaradi tega, ker sem med spolnim odnosom občutila bolečino in ne orgazma ter sem ga zato vztrajno zavračala. Strah pred bolečino je bil močan in prepričana sem bila, da je moje telo poškodovano. Razočarana sem bila sama nad seboj, si očitala, da nisem seksualna ženska.

Samoobtoževanje je bilo še izrazitejše zaradi dejstva, da sem bila v zakonu z moškim mojih sanj. Bila sem jezna sama nase, ker se zadeve niso odvijale po pričakovanjih, ker se resničnost ni skladala z mojimi sanjami.

Nisem mogla doumeti, zakaj mi ni do seksa z moškim, ki sem ga ljubila. Trudila sem se, da bi vzljubila spolnost, a trud se ni obrestoval, kar je vodilo le v še večji sram, strah, razočaranje, jezo.

Večkrat sem obiskala ginekologa in opravila nešteto pregledov. Zaključek je bil vselej enak: težava ni bila fizičnega izvora.

Torej je bilo z menoj in mojo seksualnostjo res nekaj hudo narobe. Moj največji strah je bil, da se nisem izkazala kot soproga. Krivila sem svoje telo, ker je bilo preobilno, ni bilo zapeljivo in zato ni bilo vredno seksa. Kar je pripeljalo do še 20 odvečnih kilogramov.

Najhuje od vsega pa je bilo to, da sem se počutila tako samo. Bolelo me je srce, a ni bilo besed (in volje), da bi svoje občutke zaupala soprogu. Vse bolj sem se zato od njega odmikala, prepad med nama je bil vse globlji in je na koncu je pripeljal do ločitve," Irena.

Globoka osamljenost

"Moja izkušnja z zakonom brez seksa se je začela tedaj, ko je med nama zamrla komunikacija, kar je vodilo v psihično in fizično oddaljevanje dveh ljudi. Še ko sedaj pomislim za nazaj dobro čutim tisto, kar sem tedaj: bila sem osamljena in počutila sem se oropana ljubezni.

On je sicer kljub temu večkrat dal pobudo za seks, a nanj nisem mogla pristati, saj med nama ni bilo pravih čustev in ne intimne povezave. Sčasoma je stanje v najinem zakonu načelo moje zdravje: padla sem v depresijo, pridobila ogromno odvečnih kilogramov in v sebi nisem več našla ženske, kakršna sem bila pred zakonom.

Bila sem izgubljena in vedno bom neskončno hvaležna prijateljici, ki je v pogovoru načela temo o mojem zdravju. To je bil prvi korak k temu, da sem se začela zavedati, da moram v življenju nekaj spremeniti in mu dati novo vrednost ter si zagotoviti lepšo prihodnost.

Ko gledam nazaj, mi ni žal, da sem šla skozi to obdobje, saj me je obogatilo za mnoge izkušnje, predvsem pa sem spoznala, da je pogovor z ljubljeno osebo tisti, ki zadeve ohranja na pravi poti. To je bilo prvo, kar sva z možem spremenila. Res je, tudi sedaj ne seksava vsak dan, morda enkrat na mesec, a si vsak dan pokaževa, da drug drugega ceniva, si izkazujeva pozornosti, pa čeprav še tako malenksotne, kot je poljub za lahko noč ali dobro jutro in se veliko pogovarjava. O vsem," Susan.

Počutila sem se krivo

"Najin zakon je šel skozi obdobje brez seksa, za kar sem bila kriva izključno sama. On je imel visok libido, zanj sem bila seksi še po letih skupnega življenja, jaz pa nikoli nisem bila za. Skoraj nikoli. Kasneje se je izkazalo, da sem bila žrtev kronične bolezni, ki je vplivala na moje hormone in libido.

Seks sem imela rada. Pogrešala se ga, a nisem se mogla pripraviti do tega, da bi se mu povsem prepustila. Bila sem jezna nase, ker soprogu nisem bila sposobna dati tistega, kar je pričakoval. Občutila sem krivdo in nisem se mogla upreti misli, da me zato, ker ni seksa doma, vara. Bala sem se, da me bo zapustil in se spraševala, kako dolgo me bo še pripravljen prenašati.

On mi je zatrjeval, da me ljubi, da ne more živeti brez mene, a vedno je bila v meni misel: Kako dolgo še? Eno leto? Pet let? Deset?

Po letih sušnega obdobja sem končno našla pot nazaj. Začela sem pisati o seksu, kar je vsekakor pomagalo, a šele hormonska terapija je zadeve postavila na pravo mesto. Še vedno nisem povsem zdrava, a zadeve se izboljšujejo. Tako z vidika zdravja, kot najinega spolnega življenja," Emma.

Počutila sem se neprivlačna

"Poročena sva bila dve leti in pol, par devet let. Sprva je bilo najino spolno življenje pestro. Najina libida sta se ujemala, pogovarjala sva se o tem, kaj vse bi v seksu še rada okusila, skratka, vse je bilo odlično.

Ko sva se preselila skupaj, je intimnost med nama čez noč izginila. Najprej sva se ljubila vsaka dva tedna, potem enkrat na mesec in še redkeje. Vedno je našel izgovor: bil je utrujen, slabo se je počutil, imel je preveč dela. Bilo je ponižujoče.

Vedela sem, kje je težava: zredil se je, začelo ga je izdajati zdravje in posledično je pešal njegov libido.

O tem se nikoli ni pogovarjal z mano, le njegovo zavračanje je neizmerno vplivalo na mojo samozavest. Še tedaj, ko sva seksala, ni bilo nobene predigre, nobenega spogledovanja, nobenih porednih pripomb. Zato moje telo velikokrat ni bilo pripravljeno, on pa mi je to očital. Večkrat sem končala v solzah v kuhinji, kot doživela orgazem.

Nekega večera sem mu predlagala, da bi bilo zabavno, če bi si za seks vzela malo več časa. Odskočil je s kavča, češ da sem zahtevna in da je zaradi mene v stresu ter odvihral v spalnico. Čez nekaj minut je prišel nazaj in se mi opravičil, a škoda je bila storjena. Počutila sem se neprivlačno in strah me je bilo njegovih zavrnitev. Padla sem celo v depresijo in se zdravila, varala pa ga nisem nikoli. Nisem ga hotela prizadeti, hkrati sem mislila, da me tako ali tako nihče ne bi hotel.

Najin zakon se je končal. V resnici sva imela več težav, kot zgolj pomanjkanje seksa, je pa to vse skupaj še poglobilo. Če bi se počutila ljubljeno in poželjivo, bi mogoče drugače postopala in rešila zvezo. A kdo ve, konec koncev bi se za to morala potruditi oba,"Lindsay.

Preberite še: Trije razlogi, zakaj nekateri pari ne seksajo

Morda vas zanima tudi: 12 ovir na poti do dobrega seksa