Ti je res usojeno samsko življenje?

Nekateri ljudje živijo najbolj pristno, izpolnjujoče in srečno življenje v razmerju s srčnim izbrancem. In drugi zasijejo v razmerju s samim seboj. Slednje bi lahko poimenovali samski po srcu. Svoj stan sprejmejo, živijo na polno in nimajo prav nobene potrebe po tem, da bi se zato, ker niso v zvezi, komu morali opravičevati.

Odločitev, ostati samska ali nekomu podariti srce in telo, pa ni lahka in ne majhna. Vsak se včasih znajde v dvomih in se vpraša, če ravna prav. Če mu ne bi bilo morda vendarle bolje ob nekom, s katerim bi delil mizo, posteljo in misli. Bi bilo življenje v dvoje lepše? Lažje?

In kot da vprašanja, ki si jih, čeprav se ti na splošno zdi, da si povsem srečna, včasih zastavljaš tudi sama niso dovolj, so tu še družbeni pritisk in zvedava vprašanja bližnjih, ki se kar vrstijo: kaj pa zveza, kaj pa poroka, kaj pa družina?

Kakorkoli, dilema je velika. Tudi zato, ker veš, da razmerje samo po sebi ni pogoj za srečo. Tako kot tudi ne samski stan. Vse je odvisno od tebe, tvojih nekdanjih izkušenj, sedanjega načina življenja in pogleda na svet. Zato, v kolikor se ti zdi, da si se znašla na razpotju in ne veš kako naprej, odgovori na sledečih sedem vprašanj. Odkrito. Na podlagi tvojih odgovorov to bo bolj jasno, če si samska po srcu ali ti je vendarle na kožo pisano življenje v dvoje.

Kaj meniš o iskanju nekoga, s katerim bi lahko osnovala dolgo razmerje?

Se ti zdijo zmenki zabavni, ali se že ob misli nanje zgroziš? Če zmenkov ne maraš ali še huje, če jih sovražiš, se vprašaj naprej: je to zaradi njih samih ali preprosto zavračaš misel, da bi pustila samsko življenje ter postala del para? Bi sicer rada našla tistega pravega, a vendar si za to preprosto ne vzameš časa in se raje, kot bi se odpravila na zmenek, zvečer zlekneš na kavč ali se celo lotiš pospravljanja predala z nogavicami?

V kolikor so zmenki tisti, ki ti ne dišijo, se večkrat podaj v družbo, na zabavo ali kamor koli, kjer bi vendarle lahko srečala nekoga, ki bi te prepričal, da srečanja v dvoje niso vedno nekaj slabega.

A če na drugi strani zavračaš tisto, v kar zmenki vodijo (torej razmerje) raje večere izkoristi tako, kot ti najbolj odgovarja. Zakaj bi nekaj počela samo zato, ker okolica meni, da se to pač spodobi. 

Kako si predstavljaš življenje s partnerjem?

Včasih zapreš oči in malo sanjariš. Tudi o nekomu, ki bi mu podarila srce. In kakšne so te sanje?

Se v njih vidiš, kako se s tvojim dragim skupaj smejita, podajata na avanture, pleskata spalnico, grabita listje okoli hiše, se igrata z otroci in delita bolečine ter veselje?

Ali je tvoja predstava o razmerju in zakonu povsem drugačna? Denimo sanjariš o tem, da v zakonu živita vsak svoje življenje, se posvečata vsak svoji karieri in hobijem in se po dolgem dnevu vidita šele zvečer? Bi radi nekoga, ki ga nikoli ni doma?

V kolikor velja slednje, si v resnici sploh ne želiš življenskega sopotnika. Si oseba, ki povsem polno življenje živi brez njega.

Nekoč si bila v zvezi in kako si se počutila?

Če si bila v razmerju z nekom, ki se do tebe ni obnašal tako, kot si vsaka ženska zasluži in si ga zato na koncu zasovražila, to ne pomeni ničesar.

Veliko večji pomen gre pripisovati občutkom, ki si jih doživljala v kvalitetnem odnosu. Z nekom, ki te je ljubil, ob katerem ti je vedno, ko je stopil v prostor, poskočilo srce, te je razumel, podpiral in ti nudil vse tisto, o čemer večina sanja, kljub temu pa se ti je večkrat zazdelo, da nisi srečna. Da ti nekaj manjka.

V tebi se je zato pogosto odvijal notranji boj med odnosom v dvoje in tvojim svobodnim duhom. Kljub srečni zvezi si sanjala o samskem življenju, želela si se vrniti v čas, ko si bila sama, ko si lahko živela po svoje in počela stvari, za katere ti je v razmerju zmanjkovalo časa.

V kolikor je temu tako, je velika verjetnost, da se ti bo prav to pripetilo tudi v morebitni novi zvezi. Kajti zase zlahka lahko trdiš, da sodiš v kategorijo samskih po srcu.

Če si bila v preteklosti v romantični zvezi, kako si se počutila, ko se je ta končala?

Večina posameznikov tedaj, ko se zveza konča, občuti žalost, stisko, tesnobo in obžalovanje. Včasih so ti občutki prisotni celo, če so pobudniki za razhod oni sami. Ljudje, ki so samski po srcu pa so drugačni.

Ti ob zaključku skupne poti ne občutijo žalosti in obžalovanja, temveč jih prevzame olajšanje. In to ne tedaj, ko se konča slaba zveza temveč takrat, ko se zaključi povsem zdravo in na pogled skladno razmerje.

Ne zato, ker ne bi nikoli ljubili svojega izbranca temveč zato, ker so preprosto pogrešali samski stan. Nekaj se jim tedaj, ko so bili v zvezi, preprosto ni zdelo prav. V zvezi niso bili samosvoji in to so pogrešali bolj, kot pogrešajo nekdanjo ljubezen.

Privolila si v snubitev, kako se počutiš sedaj?

Denimo da sta prišla do točke, v kateri te je zasnubil. In ti si privolila. Kako se počutiš? Si negotova? Dvomiš v svoj odgovor?

Ko so strokovnjaki v eni od na to temo izvedenih študiji 464 mlado poročenih heteroseksualnih parov vprašali, če so kdaj dvomili v svojo odločitev o poroki, jih je dokajšen delež odgovoril z da. Med njimi je bilo takšnih 47 odstotkov moških in 38 odstotkov žensk.

Prav teh občutkov, zlasti pri ženskah, ne gre zanemariti. Štiri leta kasneje je bilo pri tistih, ki so sprva dvomile v ta korak, dva in pol krat višje tveganje za ločitev kot pri onih, ki so bile povsem prepričane v svojo odločitev ter odgovor. 

Med tistimi, ki so po štirih letih ostali poročeni, so bili oni, ki so dvomili v zakon, v njem znatno manj srečni v primerjavi s tistimi, ki so že od prvega trenutka čutili, da ravnajo prav.

Še enkrat: povezava je bila očitnejša pri ženskah, kot pri moških. Teh dvomov torej ne gre zanemariti.

Kako se počutiš, ko katera od tvojih prijateljic naznani poroko?

Ti je ob tem neprijetno? Se bojiš da boš, ko bodo vse tvoje prijateljice stopile v klub poročenih, ostala brez prave družbe? To se lahko zgodi, tvoja skrb je upravičena. Vendar ta ne sme biti razlog, da jim slediš tudi sama.

V znatnejši meri se gre posvetiti temu, kako v resnici gledaš na ženina in nevesto. Bi rada tudi ti nekoč imela tisto, česar sta deležna ona dva? Se dobro zavedaš, da zakon ni zgolj nekaj lepega, temveč prinaša tako vzpone kot padce, a še vedno sanjaš, da bi tudi tebi nekoč bil dan? V kolikor si na to vprašanje odgovorila z da, samsko življenje najbrž ni zate.

Na drugi strani pa, če se zanju iskreno vesela, če jima vso srečo privoščiš in si prepričana, da bo njun zakon kljub vsemu, kar prinaša, čudovit, sama pa nimaš prav nobene želje po tem, da bi ju posnemala, čestitamo. Si samska po srcu. 

Kako se počutiš glede tvojega samskega življenja?

Družba velikokrat ni poštena. Medtem, ko poveličuje in idealizira zveze ter tiste, ki so v njih, na drugi strani na one, ki so samski, gleda postrani, velikokrat celo obsojajoče. A vendar niso pričakovanja drugih tista, ki naj bi te pri tej odločitvi vodila. Tvoji občutki, zadovoljstvo in sreča pa na drugi strani so. 

Torej se vprašaj: se časa, ki ga boš v prihodnosti preživela sama veseliš, ali že misel nanj v tebi zbuja skrb in občutke osamljenosti?

Se pri pomembnih življenjskih odločitvah oziraš na mnenje drugih ali slediš zgolj svojemu srcu? Samski po srcu pri tem vprašanju praviloma izberejo drugo možnost.

Gledaš na svoje življenje kot na proces rasti, sprememb in učenja? Samski po srcu na to vprašanje večkrat, kot tisti v zvezi odgovorijo z da.

Skratka nekateri so samski in takšni ostanejo po lastni želji ter so srečni ne glede na to, kako nanje gledajo drugi.

Zamisli se nad svojimi odgovori na zgoraj navedena vprašanja se določi, ali med te sodiš tudi sama. In v kolikor da, živi pristno, prijetno, polno in samo svoje življenje.

Ne glede na to, kaj o tem menita teta, babica ali mama.

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock

Priporočamo tudi: Pozor! 7 obveznih mejnikov, ki jih morata doseči pred zaroko Ali pa: 5 tipov moških, ki se jim izogibajte za vsako ceno

Preberite še: 5 nenavadnih nasvetov za srečno zvezo