Zaradi uspeha sem v službi tarča šikaniranj (nasvet strokovnjakinje)

Njeno pismo se glasi takole:

Moj problem je drugačen. Imam uspešno kariero, svoje družine nimam, obenem pa sem živela že na več kontinentih. Pred časom sem v službi ponovno napredovala ter pridobila še dodatni znanstveni naziv. Žal pa sem žrtev šikaniranj kolegov, ki so zelo subtilna in skrita. Nič mi ne morejo, čeprav so skušali v vseh teh letih vse sorte. V tem, kar delam, sem med boljšimi.

Sama se ne obremenjujem, a sem po vseh teh letih že utrujena od tega, da se moram še vedno dokazovati. Naš kolektiv ni le moški, tudi žensk je veliko. A pravih zaveznic nimam. Večkrat se počutim osamljeno, saj razen prijateljic iz otroštva, ki pa imajo družine, pravih zaveznic nimam. Oče mi še vedno stoji ob strani, tudi on je farmacevt, a pogrešam svet kvalitetnih ljudi, ki jih napredek sočloveka veseli. Imam krasnega partnerja, ki doživlja podobno. Zavisti je vse več, pa tudi povprečje se preveč ceni. Hvaležna bi bila za vaš komentar. 

Bralka

Odgovarja izr. prof. dr. Lucija Mulej: 

NAJŠIBKEJŠI ČLEN, VODILO KVALITETE

Draga Bralka.

Torej kot opišete, so tisti, ki so bolj napredni, hitrejši, inteligentnejši, inovativnejši itn., v krogu neke skupine merilec dodatnega napredka. Torej, če zmore nekdo več, dvigne normo možnega še za ostale. A če so v skupini vsi povprečni, drug drugega v tej ravnini istosti podpirajo, sprejemajo in ne ogrožajo. In ko se pojavi nekdo, ki ideje vrsti eno za drugo, poišče drugačne pristope in kaže neke nove vrednote in merila možnega uspeha, postane moteč. Zato ga skupine, ki gradijo na povprečju, rade izločijo. 

Načini šikaniranja ali zavračanja so različni. Odvisni so od inteligence, izkušenj, veščin in kompetenc. Pogosto je tu ignoranca, ko se pretvarjajo, da neka kvaliteta ne obstaja, ker je sami ne premorejo; sledijo ji ogovarjanja, obrekovanja, manipulacije, laži …

Torej, v vašem primeru naravoslovnega poklica, kjer se zbirajo že tako odlični med odličnimi, je ravni izključevanja toliko več. Hvala bogu je vaš posel eksakten; farmacija ni psihologija, a sama znanost, v kateri blestite, ne zadostuje za vašo psihološko varnost. Torej, težave se začnejo v odnosih, ne gnezdijo v sami strokovnosti dela. 

Veščine in znanja, ki nam pomagajo pri upravljanju človeških značajev, odklonov, kapric ali škodoželjnosti, so v sodobnosti zelo iskane in potrebne. Ker je posel vselej stik s soljudmi, so discipline, kot so vedenjska psihologija, poslovna antropologija in podobne, nujne in iskane.

Torej, če vas premeščajo od oddelka do oddelka, je nekje nekdo, ki to potrdi. Kakšen je krog relacij med vodenimi in vodilnimi, lahko preberete v številnih strokovnih delih in študijah. 

Zato je vedno ključnega pomena, da v strokovnih vrstah iščemo somišljenike, ki lahko v spremenjenih okoliščinah postanejo zavezniki.

Svetujem vam, da naprej gradite na lastnih kompetencah, da vlagate v znanje, ki samo po sebi potrjuje vaše sposobnosti in se nadgradite s humanističnimi uvidi.

Torej, lotite se proučevanja človeških zadev; ko se notranje ozavestite, obogatite in učvrstite, vas ti mali odkloni, odrazi majhnosti in hrepenenja po pomembnosti, pustijo neprizadete.

Ko veste, kdo ste in koliko ste dosegli sami, razumete tiste, ki sami ne zmorejo niti na kosilo. Verjetno drži, da merila kvalitete z roko v roki podpirajo občo etiko. In integriteta, na kateri gradite, je že po sebi zaščita. Seveda pa vabljeni na svetovanje. Proučevane človeških značajev se nikoli ne konča.

Srečno. 

Preberite še: Težko gledam, kako se vsi samo še bahajo (nasvet strokovnjakinje)

Morda vas zanima tudi: Kako naj prebolim, da sta me starša grdo izigrala (svetuje Bruno Šimleša)