Ne razumem sinovih težav z učenjem (nasvet strokovnjakinje)

Pismo bralke gre takole:

Sin ima težave z učenjem. Ima tudi odločbo, a sama sem počasi na koncu z živci. Smo urejena družina, povprečna, nič posebnega se nam ne dogaja. Hodimo redno na dopust, stari starši so še živi. Otrokom nič ne manjka.

Tisto, kar ga veseli, pomni in zna na pamet povedati kar koli, težave so pri branju, nič ga ne zanima, in zlasti matematiki. Vse sorte sem že poskusila. Nimamo pa dobrega odnosa z učitelji, držijo se načel, a vsak otrok je poglavje zase.

Opažam tudi, da ga vse manj veseli tudi šport, čeprav je imel vedno nadpovprečne rezultate zlasti pri atletiki. Do bratcev je dokaj indiferenten.

Počasi ga čaka puberteta in sem v skrbeh. Vse manj ga zanima zunanji svet, pa tudi od telefona ni odvisen. Kar lenuhari in zelo rad je. 

Veliko berem in razmišljam. Kaj mislite, lahko še kaj naredimo zanj. Kot rečeno, ga obravnavajo v šoli in ima tudi psihologa.

Hvala za vašo pomoč.

Odgovarja izr. prof. dr. Lucija Mulej: Živa voda kot prekinitev rutine

Z vašo dilemo sočustvujem, saj je vse več primerov, ko smo soočeni z izzivi otrok, ki jih nikakor ne razumemo. Torej vaš sin nima težave s spominom, temveč z motivacijo. Pišete, da se rad umika sam vase, niti ne v svoj vidni zunanji svet. Zakaj se je zaprl vase, iz opisa ne moremo sklepati.

Morda je okrog njega vse preveč sivo in udobno? Da se zbudimo in »prebudimo«, potrebujemo nek stres, ki je v biti pozitiven: torej izziv, ki nas nagovori, da se preizkusimo in začnemo raziskovati svet.

Morda je vaš sin introvertirana in senzibilna duša, ki veliko opazi in uvideno predeljuje. Kot pišete, ste urejena družina. Vsak red pa sem in tja potrebuje tudi kaos. Da se neki utečeni vzorci spremenijo, da priteče sveža »voda«.

Predlagam vam, da določene rutine prekinete. Morda spremenite gostilne, kamor zahajate recimo ob nedeljah. Se lotite novih pustolovščin: obiskovanja slovenskih jezer na primer. Ali slapov. Za zdravo in živahno osebnost je ključnega pomena kombinacija reda in živahnosti.

Prav tako svetujem razmislek o pozornosti in o osebnem prostoru. Za učenje je pomembno trenirati fokus, torej sposobnost umske koncentracije. Sama sem v svoji praksi in Modelu povezovanja inteligenc 4 Q razvila tehnike in vaje, ki so v veliko pomoč.

Torej, sin se mora uriti v takšnih veščinah. Zanima pa me, ali ima osebni prostor, torej svojo mizo in mir vsaj takrat, ko se mora učiti? Če smo nagnjeni k večji prepustnosti šumov iz zunanjega sveta, je za nas bistvenega pomena, da omejimo možnost vdora neželenih motilcev v času, ko ustvarjamo. 

Svetujem vam tudi, da vam vaš sin po svojih opiše svoje občutke in doživljanja. Za podrobnejši odgovor pa bi se morali osebno srečati. Srečno!

Preberite to: Končala sem študij psihoterapije in zdaj sem v stiski (nasvet strokovnjakinje)

Morda vas zanima tudi: Kako veste, da vas ima pes rad