Končala sem študij psihoterapije in zdaj sem v stiski (nasvet strokovnjakinje)

Njeno pismo gre takole:

Po študiju filozofije in psihoterapije sem se znašla v čudni stiski. Ker sem globoko preštudirala vse simptome in ker še vedno ždim med knjigami, opažam, da sem vse bolj sumničava.

Ne zmorem se več sprostiti med ljudmi, vse proučujem in si delam kljukice kot po seznamu. Težave imam tudi s spanjem in vzdrževanjem dobrih odnosov z ljudmi. Ko jim povem, kaj ugotovim in kaj me na njih moti, z menoj prekinejo stike.

A sem se navadila analizirati in razporejati ljudi in njihove značilnosti. Vse skupaj me skrbi, zdi se, da se izgubljam.

Sram me je iti po pomoč, saj ne verjamem v supervizijo in podobne kodekse. Prosim za vaš komentar.

Odgovarja izr. prof. dr. Lucija Mulej: Znanje vas ne more obvarovati pred skrivnostnostjo življenja

Vsaka disciplina se sama po sebi ustvarja preko izkustva in analize; s pomočjo deduktivnega in induktivnega sklepanja pridemo do zaključkov, ki tvorijo aksiome in teoreme. Ko se neka lastnost ponavlja ali neki fenomen poustvarja po istih zakonitostih, le teh ne vprašujemo več. Seveda ima vsaka paradigma svojo pot, svoje začetke in konce, in kaj kmalu se pojavijo novi svetovi in pojmi, ki ponovno poženejo krog znanstvenega odkrivanja.

Življenje in ljudi preveč mislite. Morda manj čutite. 

Sami očitno opažate neke druge vidike logike v psihološki anamnezi in sami sebe ste postavili pod luč odkrivanja. Da je avtorefleksija napor, ve vsak, ki je bil deležen izobraževanj in analiz s tega področja. Še več, definicije določenih simptomov in duševnih motenj s specifičnimi osebnostnimi karakteristikami niso tako enoznačne, saj proučujemo empirično variabilne kategorije, kjer je vsak človek poglavje zase. In že res, da v določeni meri vsak variira neke premise, obenem pa se lahko v opisih najdemo. Zato je izrednega pomena, da se zavemo teh nians in na eni točki s samoanalizo prekinemo. Ker vodi v kontrapdoruktivne vzgibe, kakršni so opisani zgoraj.

Svetujem vam, da prekinite z analizo ljudi in da prenehate študirati ravni, ki so v dotičnem trenutku zgolj neka spontana doživetja. Življenje in ljudi preveč mislite. Morda manj čutite. Zdi se, da je čas, da se oddaljite od vsega, kar že veste in se le spontano prepustite toku življenja, kamor vas vodi.

Po drugi strani pa znanje lahko nudi varnost ali pa občutek kontrole. Morda vas je strah ljudi, življenja samega in se skušate z znanjem zavarovati. Vsekakor bi bilo dobro, da se lotite terapije. Čas je, da se povežete z lastnimi globinami mimo teorij in zadihate življenje. Srečno!

Priporočamo vam še: 5 razlogov, zakaj vas pes liže

Preberite to: Razmišljam, da bi odšla v samostan v tišino (nasvet strokovnjakinje)

Morda vas zanima tudi: Prof. Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Če bi poplavilo Ljubljano, bi bili ti bloki poplavljeni