Ne vem več, ali me partner vara z ženskami ali moškimi (Nasvet strokovnjakinje)

Pismo bralke gre takole:

Sem v razmerju z mlajšim moškim, ki me je očaral in povsem prevzel. Zdel se je idealen, trudil se je za naju, tako da sem ga v zameno za vso pozornost nagrajevala s spoštovanji, razvajanji, darili in mu odpirala pot v svet posla.

Danes, po desetih letih, sem polna dvomov. Sumim ga, da je biseksualec, saj se je vedno zelo rad odzival na hedonistične dražljaje, od dobre hrane, masaže in nasploh prestiža. Sam si ga pred leti ni mogel privoščiti, sedaj pa si ga z lahkoto.

Veliko se druži z geji, pravi, da je zvest, a se mi zdi, da je vse bolj vešč laganja in manipuliranja. Prav tako prijateljuje z ženskami.

Z menoj je sicer ljubezniv, da mi pozornost in dotike, redno intimo, a mu ne verjamem več. In ko ga soočim s svojimi dvomi, se razjezi in me kaznuje z molkom ter negira.

Prosim za vaše mnenje in nasvet.

Odgovarja izr. prof. dr. Lucija Mulej: Pesti vas odvisnost od iluzij

Draga ga. bralka,

Vaš zapis je zanimiv in pravzaprav na nek način stereotipen. Odnosi med moškimi in ženskami so vse bolj zapleteni, saj nas novodobni virtualni svet spreminja. Več kot je možnosti, več je pasti. In ko zares začnemo spoštovati lastne zdrave meje, v partnerstvu zorimo.

Ključno je vprašanje, kakšne kvalitete je vaše razmerje; kot pišete, ste v mlajšega partnerja veliko vlagali, tako čas, znanje, poslovne stike, torej vaš osebno poslovni kapital, ki ste ga gradili leta. Zakaj? Kaj ste prejemali v zameno? Dotike, ljubezen? Je torej razmerje slej ko prej trgovina dajanja in prejemanja ali zrel spoštljiv odnos, kjer se varuje integriteta obeh strani?

Namere, da ste mu dali »vse«, ne smete razumeti kot napako, pač pa kot vašo vrlino in modrost.

Kadar dajemo od sebe vse najboljše, je ključnega pomena, da nas prejemajoča stran ne dojema samoumevno. Žal se to prepogosto zgodi in ljudi ter njihovo prisotnost cenimo šele takrat, ko jo izgubimo. Po drugi strani pa moramo razumeti lastne motive dajanja; torej, ali ljubezen od nas zahteva, da se razdajamo kar tako, ali si naše darove morajo zaslužiti? Že res, da je plemenitost lepa lastnost, a opazijo jo razvite duše z visoko zavestjo. Drugi pa izračunajo lastne vložke in iztržke. Obilje kvari, zlasti če človek ni nikdar gradil iz sebe in z lastnimi močmi.

Namere, da ste mu dali »vse«, ne smete razumeti kot napako, pač pa kot vašo vrlino in modrost. Ljudje se hitro izdajo, zlasti v obilju dajanja drugih. Pišete tudi, da je vaš partner do vas prijazen, da vam daje tisto, kar potrebujete. Ali je iskren ali ne, bodo pokazale malenkosti, detajli in naključja, ko boste svojo pozornost premaknili drugam. Omenjate druge ženske, biseksualnost.

Ne pozabite. O drugih vemo le toliko, kolikor povedo sami. Zlasti še, če nimamo realnega vpogleda v stanje, da bi njihove besede lahko preverili.

To, da se ne zna soočati z dejstvi, ki mu jih predočite, kaže na njegovo nezrelost in morda na napačno izbran trenutek, saj je dobro, da se na začetku postavijo zdrave meje medsebojnega spoštovanja, pričakovanj in pravil igre. Tako kot se vzgajamo v socializaciji in družbi, se tudi v partnerstvu. Drug drugega oblikujemo in ko mižimo pred očitnim, težo vpogleda in odločitve odlagamo v prihodnost, kjer se problemi intenzivirajo.

Svetujem vam, da se oglasite na pogovoru, da postavite nove temelje in se odrečete številnim iluzijam, v katere ste se avtomatsko zapletli. Srečno!

Preberite še: Vse je kot iz pravljice. Le spolnosti ni prave

Morda vas zanima tudi: Po 20 letih prijateljstva sem ugotovila, da je on pravi moški zame (svetuje Bruno Šimleša)