Stara sem 42 let: nikoli si ne dovolim teh desetih napak!

Prinašamo vam besedilo ukrajinske psihologinje Elene Shpundre, ki prikazuje, kako zrela ženska gleda na ljubezen.

»Stara sem 42 let in od časa do časa rada rečem, da ne verjamem v ljubezen, romantiko ali srečo do konca svojih dni. Z moškimi sem večinoma odprta in jim brez oklevanja povem, kaj mi je všeč in kaj ne. Gladko jim tudi povem, da gredo v pekel.

Nisem bila vedno taka. Ugajala sem moškim, jim kuhala, kupovala darila, čakala na njihova sporočila, bila pripravljena z njimi iti na konec sveta. Vsakič sem se bila pripravljena popolnoma predati ljubezni. Če pa na to nisem več pripravljena, ali to pomeni, da ne zmorem več ljubiti?

Ko smo mlajši, se večinoma iščemo in to lahko kar malce boli. Včasih je treba raziskati meje, se spraševati, da bi vedeli, kdo smo.

Zrelost je čas, ko zares srečamo samega sebe. Po mladostni slepoti in žrtvovanju začnemo živeti zase. To ne pomeni, da ne potrebujemo nikogar drugega. Ali to pomeni, da smo postali uspešni, vase zaprti, samozavestni ali osamljeni? Ne.

Želimo si ljubezni, topline in razumevajočih odnosov tako kot takrat, ko smo bili stari 20 let. Toda do zdaj smo se naučili, da so v zdravem odnosu vse te stvari vzajemne.

Zato ne počnem več naslednjih stvari:

1. Ne čakam na sporočila in klice moških.

Ali sama pošljem sporočilo ali pa iz svojega življenja izključim tiste, ki me nimajo niti časa poklicati ali pa mi napisati, da so zasedeni.

2. Ne želim iti na zmenek, če mi kraj in čas ne ustrezata.

Če moškega ne zanima, kako zaposlena je ženska, njene želje, njeno udobje, to nikakor ni dobro. Točno takega moškega ne potrebujem.

3. Ne odpustim mu, če mi ne kupi darila za rojstni dan.

Rad imam moške, ki zapravijo denar za žensko, ki jo ljubijo. Ljudje, ki varčujejo z denarjem, po navadi varčujejo z vsem drugim. Tudi če se ne spomnijo datuma, ki je pomemben za njegovo partnerko, s tem pokažejo, kako zelo je ne cenijo.

4. Ne morem opravičevati neuspeha nekoga po 40. letu.

To ne pomeni, da mi je mar samo za denar. V mladosti smo eksperimentirali, poskušali in nam je spodletelo, opravljali različna dela ... Pri 40. bi že morali imeti neko kariero in dostojno bivališče.

5. Ne bom tiho, če mi nekaj ni všeč.

Ne bom nadlegovala moškega z nenehnim pritoževanjem in ne bom povzročala hrupa za nič. Če pa ne maram hitre vožnje, če me je strah, tega ne bom zamolčala. Ne bom dajala nobenih signalov, ne bom čakala, da opazi, ne bom se našobila, odkrito bom rekla: »Ne vozi prehitro, prosim. To me straši.«

6. Ne bojim se postaviti nobenega vprašanja. In pripravljena sem na vsak odgovor.

Ko smo bili mlajši, smo se bali vprašati kakršno koli vprašanje o nečem, česar nismo razumeli. Nismo se hoteli izpostavljati stresu, bali smo se, da se bomo prizadeli ali pa da bomo drugega prestrašili. Toda ravno s to nejasnostjo škodimo sami sebi. Nočem biti več prizadeta in zato sem pripravljena vse razjasniti.

7. Ne zamenjujem več seksa z ljubeznijo.

Seks je lahko povezan z ljubeznijo. Po drugi strani pa ni nujno, da imata kaj skupnega.

Zame je ljubezen, ko je zjutraj tiho, ker ljubim tišino; ko se spomni imena mojega psa in koliko sladkorja sem dala v kavo; ko mi popravlja prenosnik ali karkoli drugega, kar se je pokvarilo; ko me preseneti z nečim lepim... Če ni ničesar od tega, pomeni, da samo spiva skupaj.

8. Nisem ljubosumna na njegove prijatelje ali njegovo službo.

Ali pa na njegove otroke iz prejšnjega zakona (zveze). Če me moški ljubi, bo našel čas zame. To lahko sprejmem, ker imam tudi sama službo in sem vedno zaposlena. Če oba najdeva čas drug za drugega, pomeni, da je vse v redu – najin odnos preživi. Če samo jaz najdem čas zanj, on pa je vedno zaposlen, to nikakor ni dobro in kaže, da je čas za spremembo.

9. Ne likam njegovih majic in srajc. Ne maram likanja.

Niti svojih stvari ne maram likati, kaj šele drugih. Nočem storiti karkoli za moškega, če mi to ni všeč. Če me ima rad, si bo zlikal srajco.

10. Ne poskušam biti nekdo drug zaradi moškega.

Pravzaprav, ko spoznam nekoga novega, sem lahko cinična, preveč iskrena. Ni me sram govoriti o svojih težavah. Kdor hoče, lahko vedno izve kaj več o meni.

Stara sem skoraj 42 let in sem kot steblo bambusa. Direktna, močna, prilagodljiva in manj zahtevna. Težko me je zlomiti, prikloniti svoji volji ali izkoreniniti. Težave življenja so me utrdile, še vedno želim ljubiti. Enostavno se nisem pripravljena žrtvovati za nekoga.

Ljubezen je ustvarjanje, ne uničenje in žrtvovanje. Zato ustvarjajmo.«