6.3.2019 ob 6:10
Lara Begič je modna in lifestyle blogerka, ki ustvarja pod imenom Mainstream Chic. Velika verjetnost je, da ste jo že kdaj zagledali v središču Ljubljane, ki je njena najljubša kulisa za ustvarjanje novih vsebin za spletno stran in družbena omrežja. A tokrat jo je odneslo malo dlje, v prave modne prestolnice. V Italijo in Francijo, v središče modnega dogajanja – na odmevna tedna mode v Milanu in Parizu. Kaj nam je zaupala o tej dogodivščini?
Nedavno ste obiskali tedna mode v Milanu in Parizu, kakšni izkušnji sta bili to?
Že od nekdaj me navdušuje moda, kot majhna punca sem večino dni preždela pred Fashion TV kanalom, zato je bila to uresničitev mojih največjih sanj.
Celotna izkušnja je bila neverjetna čast, prav tako pa tudi ogromno priznanje za moje ustvarjanje in občutek za modo, saj sem se počutila, kot da tja dejansko spadam.
Ker mi študentski budget ne omogoča prestižnih oblačil, me je skrbelo, da se ne bom “vklopila” v okolje, vendar se je zgodilo popolnoma obratno. Dobila sem potrditev, da delam v pravi smeri, prav tako pa sem se popolnoma znebila sramu pred javnim ustvarjanjem, kot so fotografiranje na prometnih ulicah, govorjenje v kamero, poziranje za fotografe ulične mode, navezovanje stikov in izmenjavo kontaktov ...
Ogledi revij na največjih modnih dogodkih leta sicer niso odprti za širšo javnost. Kako ste se znašli na seznamu povabljencev?
Obiskati večji teden mode je bila ena izmed mojih največjih želja, odkar sem začela ustvarjati Mainstream Chic. Letos sem se odločila, da bom to željo izpolnila. Zato sem se usedla za računalnik in podrobno prebrala vsak članek o tednu mode, raziskala, kako tovrstni dogodki sploh potekajo ter naredila načrt.
V grobem je tako, da je potrebno za vsak teden mode kupiti akreditacijo, ki ti priskrbi bolj razdelan urnik in tvoje ime vključi na seznam možnih gostov. Tega nato prejmejo agencije, ki predstavljajo posamezne revije. Ta akreditacija pa ni zagotovilo, da boš prejel povabilo na katerokoli revijo, saj imajo po navadi oblikovalci svoje povabljence.
Obstaja pa vedno možnost, da znamke kontaktiraš sam in ravno to sem tudi naredila. Sestavila sem svoj “media kit” in pripravila seznam revij, ki jih želim obiskati. Vsakemu oblikovalcu in zastopnikom znamke sem poslala mail, v katerem sem se predstavila in ponudila svoje storitve (objava na blogu, objava na Instagramu, insta story, pomoč pri reviji …) v zameno za obisk revije. Imela sem gromozansko srečo in dobila ogromno pozitivnih odgovorov. Mislim, da lepa beseda daleč seže in tako je bilo tudi v mojem primeru.
Kakšno priznanje je to za lifestyle blogerko?
Zame je bilo to neverjetno priznanje, ampak ne priznanje pred drugimi, ampak pred sabo. Dokazala sem si, da s trdim delom lahko uresničiš svoje sanje, da delam v pravi smeri in da so možnosti neskončne.
Kakšno vlogo na tednih mode imate blogerji?
Menim, da so blogerji/vplivneži nekakšni vmesniki med oblikovalci in pa kupci. Iz svoje ljubezni do mode predstavljamo našim sledilcem, kako na nosljiv način vključiti kose v svoje vsakodnevne modne kombinacije.
Všeč mi je tudi, da bolj prepoznavne blogerje/vplivneže pogosto oblikovalec za svojo revijo tudi obleče, ker tako res lahko vidimo vsestranskost kosov predstavljenih na modnih brveh. Vsekakor se mi zdi, da so blogerji pomemben faktor na tednih mode, saj glamurozen in “nedostopen” dogodek približajo vsem, ki jih moda navdušuje. Pogosto se zgodi tudi, da te bloger navduši nad kakšno znamko – vsaj v mojem primeru je tako (smeh).
Takšnim dogodkom navadno sledimo prek družbenih omrežij, kjer utrinke dogajanja delijo mediji, blogerji, fotografi, modne hiše same in drugi modni navdušenci. Kaj pa tiste skrite, manj zanimive, manj glamuzorne stvari? Na primer dolgo čakanje v vrstah, stanje nekje zadaj, da komaj vidiš modno brv in pakiranje treh kovčkov za 3 dni?
Mislim, da ima čisto vsaka stvar lepe in tiste malo manj lepe stvari. To je služba, kakorkoli pogledaš in čisto iskreno so bili zame tisti manj glamurozni trenutki še bolj zabavni.
Čakanje v vrstah je idealna priložnost za "minglanje" in ustvarjanje fotografij, pakiranje kovčkov in ustvarjanje kombinacij je razburljivo in ustvarja pričakovanje, stanje zadaj pa mene sploh ne moti, saj je celoten prostor napolnjen z neverjetno energijo in v kolikor te moda res zanima, ti je popolnoma vseeno, kje stojiš in zakaj.
Vsekakor je bila celotna izkušnja izredno naporna, ampak tudi vredna čisto vsake modrice na nogi od potiskanja desetih kovčkov …
Ste se pomrežili in predstavili s kakšnimi pomembnimi obrazi modne scene?
Spoznala sem ogromno ljudi, od oblikovalcev, agentov, fotografov do mojih največjih vzornikov. Zame so najpomembnejši obrazi mode tisti, ki navdušujejo mene in to so zagotovo modni blogerji. Imela sem neverjetno priložnost spoznati tiste, po katerih se zgledujem že vrsto let, se z njimi tudi pogovarjati, fotografirati …
Prav tako pa sem spoznala veliko ustvarjalcev iz celega sveta, ki jih predhodno nisem spremljala, pa so me vseeno popolnoma navdušili.
V Parizu ste imeli tudi manjšo dramo z žeparji, ki prežijo predvsem na turiste. Kaj se je zgodilo?
Kot sem že omenila, so tedni mode izredno naporni, ne glede na to, koliko revij obiščeš, saj se vedno nekaj dogaja. Tako sva imeli s prijateljico Anastasio, s katero sva Milano in Pariz obiskali skupaj, zadnji dan milanskega tedna mode tri revije in še fotografiranje, potem sva celo noč pakirali in se zgodaj zjutraj odpravili na letališče.
Ko sva prispeli v Pariz, sva bili že tako utrujeni, da nisva bili preveč pozorni na okolico, saj sva morali vso prtljago znositi po stopnicah do metro postaje. Spodaj je stala skupina ljudi in čeprav je bilo med njimi kar nekaj mladih fantov, nama niso skočili na pomoč. Ko sva želeli vstopiti na metro, pa so nama zablokirali prehod in naju ločili ter naju oropali. K sreči sva takoj opazili, da so nama odprli torbe in zagnali paniko, zato so vrnili denarnico, ki pa je bila seveda prazna.
Žal je bilo notri kar nekaj denarja, ampak vsaj niso vzeli dokumentov. Ob objavi izkušnje na svojem Instagram profilu, sem dobila ogromno sporočil o podobnih izkušnjah mojih sledilcev, kar naju je kar malo prestrašilo in sva se zato odločili, da bova pariški teden mode malo izpustili.
Pišete torej blog Mainstream Chic. Kdo so vaši bralci in katera je najbolj brana objava vseh časov?
Moji bralci so večinoma ženske med 18 in 35 let, ki jih zanima moda. Mislim, da je moja najbolj brana objava "There once was a girl", ki sem jo ustvarila med poletjem. Je pa kratka zgodba in malo drugačna od ostalih objav, najbrž je zato najbolj klikana.
Imate občutek, da so instant vsebine na Instagramu izpodrinile težo blogov?
Mislim, da ne. Zagotovo je ustvarjanje na Instagramu lažje in hitrejše od blog objave in zato včasih bolj priljubljeno, vendar je Instagram le platforma. Spletna stran pa je samo tvoja, prostor, kjer lahko ustvarjaš, kakor želiš in kjer meja ni. Seveda pa je zaradi nasičenosti trga konkurenca vedno večja in moraš, če želiš imeti visoko obiskanost na blogu, v to vložiti ogromno truda. Moj blog trenutno počiva, saj raziskujem, v katero smer bi rada šla, mi pa zagotovo pomeni veliko več kot Instagram profil.
Katere so največje zmote, ki jih imajo ljudje o modnih blogerjih?
Stavek, ki ga najpogosteje slišim je: "To je tako lahko, jaz bi se tudi malo slikal in dobival zastonj stvari…", moj odgovor pa je vedno enak: "Ja, pa daj."
Velikokrat ljudje mislijo, da je delo blogerja lahko, saj se le malo slikamo in potem to objavimo, vendar je vse prej kot to. Smo scenaristi, fotografi, modeli, stilisti, oglaševalci in mnogo več, ob enem pa moramo biti še pristni in deliti ogromno iz našega zasebnega življenja, pri čemer bi večina ljudi že potegnila črto. Je trdo delo, ki pa je bogato nagrajeno, če ga opravljaš s srcem in si pri njem vztrajen.
Več Larinih fotografij s tednov mode v Milanu in Parizu najdete v spodnji fotogaleriji:
Lari lahko sledite na njenem blogu Mainstream Chic in na Instagramu.
Avtor: Maja Fister
Foto: osebni arhiv
PREBERITE ŠE: Slovenski fotograf, ki mu je v Dubaju pozirala Ashley Graham ALI Mimi Antolović: Fotografinja, ki je ne boste zlahka ujeli v fotografski objektiv #intervju
oddajte komentar