Novodobna rudarka iz Zasavja z nakitom osvaja mednarodna priznanja

Ko nosite predmete KUOLMi, nosite kos kamna, ki je obstajal že pred desetimi milijoni let. Oblikovalka Marjeta Hribar se včasih v šali poimenuje novodobna rudarka. Pravi, da je to eden lepših nazivov za to, kar dela. Ko iz premoga ustvarja nakit, je namreč večina njenega ateljeja z njo vred črna. Premog jo je spremljal že v otroštvu, ki ga je preživela v rudarski koloniji v Zagorju ob Savi in včasih nagajivo izmaknila kakšen kos 'kolma': »Opazovala sem ta njegov lesk. Zdel se mi je kot črn dragulj.«

Aprila boste v Nacionalnem muzeju znanosti in tehnologije Leonarda da Vincija v Milanu prejeli posebno na­grado. Za kakšno priznanje gre, kaj vam pomeni?

Nagrada je namenjena umetnikom, ki s svojim ustvarjanjem prispevajo svetu in vplivajo nanj. Nagrada naj bi bila simbolno priznanje za pomembno umetniško kariero, kar mi neizmerno veliko pomeni. Vsak človek se trudi opravljati svoje delo po najboljših močeh, da pa je z njim mogoče vplivati na širšo javnost, je nekaj, kar da osebno zadoščenje.

Ob tej priložnosti bo izdana tudi zbirka Contemporary Celebrity Masters Vol. II, ki predstavlja življenje Leonarda da Vincija ter dela nas letošnjih nagrajencev, kar je meni nepojmljivo, da so moja dela po­stavljena ob bok tako vplivnih umetnikov, kot je bil Leonardo da Vinci. Nagrade ne podeljujejo na način, da bi se ustvarjalec prijavil in bi ga izbrali, prejmeš jo po priporočilu in po pregledu tvojih del, ki ga opravijo likovni kritiki in kuratorji.

Ali ste že od nekdaj vedeli, da bi bili radi oblikovalka nakita?

Zdi se mi, da gre človek med odraščanjem skozi različne faze in v vsaki lahko najdeš neki poklic, ki sovpada z njo. Od nekdaj sem občudovala naravo, opazovala linije in oblike. Vedno so me najbolj navdušili stari in »utrujeni« predmeti, nikakor se mi niso zdeli brez vrednosti, vsak je imel svojo zgodbo in le malce pološčiti bi jih bilo treba, da bi spet zasijali. Tako so bili od nekdaj moja zakladnica odpadi, kjer sem lahko iskala zaklade in iz njih je bilo vedno najlažje ustvariti nakit.

Spomnim se svojih prvih uhanov, ki sem jih izdelala iz vrtne žice, kako nor se mi je zdel občutek, da sem nekaj ustvarila, res veličasten trenutek. V življenju sem počela veliko stvari, kar mi je nekako dalo širino, vsekakor pa sem se k oblikovanju nakita vrnila vsakič, ko se je moj svet sesul ali nisem vedela, kako naprej. Tako sem na koncu ugotovila, da je to moja stalnica v življen­ju.

Zakaj pravzaprav premog, pardon, 'kuolm', ste bili v kakšnem rudniku premoga, s čim vas navdihuje?

Prihajam iz Zasavja, kot deklica sem živela v rudarski koloniji, moj dedek je bil rudar, in sem jemala babici kose premoga iz 'kuolmkište' ter se igrala, da so črni dragulji. Zasavje sem nato kar nekajkrat zapustila in vedno me je nekaj pripeljalo nazaj. Mogoče, ko izstopiš iz slike, lažje vidiš celoto. In ko sem kot odrasla vzela v roke premog, sem spet dobila sliko svojih draguljev in za oblikovalko nakita je bilo le še vprašanje časa, da nastane iz tega materiala nakit.

Nakit, ki mi je bil pisan na kožo in oseben. Poln vsega, kar sem želela povedati. Zdaj z njim ustvarjam in mislim, da imava še dolgo pot pred seboj. Premog je bil in bo del nas, ki smo živeli z njim, od njega in marsikdo je umrl zanj. Premog, ki ga imam rada, je spet dobil smisel. In z njim tudi jaz.

Kako ga obdelujete? Gre za krhek material, mar ne?

Glede na to, da so ga v starih časih obdelovali tako Kitajci kot Rimljani, je bil kot material nekoč že poznan. Ni pa se nič od tega ohranilo, kajti niso ga znali zaščititi tako, kot ga je mogoče zdaj. Sama sem preizkusila veliko načinov, da sem nekako prišla do tega, da njegov mokri lesk spet zasije in da je zaščiten pred vdorom kisika, ki povzroča razkroj.

Dokaz, da smo ga dobro zaščitili, je tudi dogodek, ki se je pripetil lani. Sem avtorica srca v monumentalnem kipu akademskega kiparja Zorana Pozniča z imenom Prometej Rudar, ki stoji nad Trbovljami in je izdelan iz železnih delov starega rudnika, v njem pa utripa srce iz premoga. Neke noči je v kip udarila strela. Srce je zaradi ozemljitve ostalo nedotaknjeno, premog pa tudi. To pomeni, da naš način obdelave tudi v ekstremnih situacijah deluje zaščitno, kar mi je v veliko veselje.

Po čem pa vam diši?

Meni premog diši po domu, po mladosti, po gozdu, po mami naravi in me pomirja. Marsikje pa premog drugače diši.

Izdelali ste tudi kolajne za lansko evropsko rokometno prvenstvo za ženske. Kako ste se jih lotili?

Kolajne so nastale posebej za ta dogodek in niso bile lasersko izrezane, temveč vsaka ročno oblikovana in s tem posebna. Zame je bila to velika stvar, kajti prvič se je zgodilo, da sem sodelovala v evropskem prostoru s tako veliko in vplivno organizacijo, kot je mednarod­na športna zveza. Bilo je 144 kolajn, vsaka izmed njih pa je tehtala skoraj kilogram. Vanje smo vdelali tudi premog in opominjajo na težko izborjen uspeh tekmovalk.

Ponosna sem na naše sodelovanje in upam, da ga bomo nadaljevali, kajti mislim, da je na svetu veliko umet­nikov, ki bi znali veličastno potrditi in ovrednotiti trud in solze, ki jih športniki vložijo v svoje dosežke.

Kaj pa kosi za Primoža Rogliča in Luko Dončića?

Športniki so že od nekdaj glavni zastopniki naše države in Roglič ter seveda Dončič sta na vrhu lestvice. Domači ljudje ju imajo neskončno radi in bi jima radi podarili nekaj, kar zastopa Slovenijo, kar lahko odneseta s seboj in ju lahko opominja na nas, ki smo doma.

Tukaj pa nastopijo moji izdelki v svojem pravem smislu, košček Slovenije, ki ga človek lahko podari tistemu, ki odhaja, da bo svoj dom nosil vedno s seboj. Luka in Primož sta prejela eden manšete, drugi obesek, ki potujejo z njima po svetu. In mi z njima.

Tudi na podelitvi televizijskih nagrad emmy v Los Angelesu je izstopal vaš Kuolmi. Kako vam je uspelo?

Nekje v času, ko je bil moj nakit predstavljen v Benetkah in New Yorku, je zgodba o premogu dosegla tudi Hollywood.

Veliki zvezdniki so glavni zastopniki industrije in vzorniki, ki s svojimi dejanji vplivajo na smernice in modo. Nekje v viziji prihodnosti se zelo izrazito kaže, da si ljudje želijo trajnostne mode, da si želijo naravnih, unikatnih in predvsem kreativnih kosov nakita, ki ne le da so posebni, temveč tudi zastopajo njihova stališča – ekološka načela, izvirnost, povezanost z naravo in neponovljiv modni slog. Ker je vse to zelo elegantno povezano v mojem nakitu Kuolmi, se je organizatorjem sodelovanje zdelo kot odlična ideja.

Prvo izmed sodelovanj smo vzpostavili lani. Ko sem bila vključena v spremljevalne prireditve ob podelitvi oskarjev in grammyjev, so nas povabili k sodelovanju pri izboru miss New York 2022, nato še pri nagradah emmy. Celo miss Indije nosi nakit Kuolmi.

Nam zaupate kakšno podrobnost iz svojega vsakdana?

Vsak dan je nekaj posebnega, zjutraj pa je vedno najprej na vrsti dobra domača kava. Po njej je svet lepši. Takoj za njo pa – odvisno od dneva – kladivo, brus, zlatenje ali poliranje. Idej je vedno več kot časa.

Kje ustvarjate in kje lahko otipamo vaše kose?

Moj mali atelje je skrita sobica v Zasavju, vedno črna in prašna. Večino izdelkov združujem na svoji spletni strani, kjer so zapisane tudi vse trgovine, ki ponujajo naš nakit. Če obstaja posebna želja ali priložnost, me je mogoče kontaktirati, skupaj popijemo kavo in naredimo načrt po vaših vizijah. Vsak kos je poseben in drugačen, tako da, če najdete pravega, si ga hitro prisvojite, da vam ne uide. (Nasmeh.)

Preberite še: Čudovita Kate za rdečo preprogo izbrala Zarine uhane (FOTO)

Morda vas zanima tudi: Znane Slovenke ob dnevu žena: Naj bo to opomnik, da ni vse tako, kot bi moralo biti