Marjeta Hribar in »črno zlato«: njen nakit iz premoga bodo nosili tudi dobitniki grammyjev

Doma iz Zasavja je umetniško žilico združila z bogato kulturno dediščino. Rezultat dih jemajoč svetleče črn nakit, ki pa ni le modni dodatek. Je spominek, košček naše slovenske zemlje.

Marjeta Hribar se je v iskanju svoje izrazne niti pri oblikovanju nakita zazrla v naravo in okolje, iz katerega prihaja. Izpod njenih rok nastajajo bleščeči kosi znamke Kuolmi, ki je že našla svojo veljavo tudi v tujini. Med drugim tudi v ZDA, kjer jih bodo podarili nominirancem prestižnih glasbenih nagrad grammy.

Kako se je začela vaša zgodba, kako se vam je porodila ideja o nakitu iz premoga?

Črni lesk mu daje nekaj posebnega, drugačnega, česar doslej v nakitu nismo bili vajeni.

Oblikovanje nakita je del mojega vsakdana že zelo dolgo. Prej sem izdelovala nakit iz drugih materialov, v nekem trenutku sem ugotovila, da vsak oblikovalec išče svoje izrazno sredstvo in svoj material. Ker prihajam iz Zasavja, je bila zame logična povezava s premogom. Veliko ga imamo okoli sebe in začela sem ga vključevati v dizajn. Začelo sem je raziskovanje, dobila sem prve kose premoga in začela z lastno idejo oblikovanja, treba je bilo začeti čisto na začetku. Morala sem ugotoviti, kako se obnaša, ko pride na hladno, kako na toploti. Bilo je skoraj dve leti nekega raziskovanja in poizkusov. Ugotovila sem tudi, da so ga uporabljali že stari Kitajci in Rimljani, vendar pa se veliko stvari ni ohranilo, saj premog, ko pride v stik z zrakom, začne razpadati. Trenutno imamo dovolj sredstev, sestavine, s katerimi lahko zaščitim premog do te mere, da je varovan pred razpadom. Tako so začeli nastajati prvi izdelki.

Kako zahteven je premog za obdelavo, v čem so njegove posebnosti?

Sam po sebi je čisto naraven material, je 10 milijonov let stara okamenina. Ima lastnosti lesa in kamna. Ravno v tem je velik izziv za oblikovalca, saj se še vedno razteza kot les, po drugi strani pa je trden kot kamen. Glede na njegove lastnosti in njegov črni lesk, ki se ga da izvabiti iz njega, sem začela uporabljati kot odličen material za nakit. Zaradi svoje lahkosti je odličen za večje prstane, uhane, saj ne obteži telesa. Po drugi strani pa je ta črni lesk nekaj posebnega, drugačnega, česar doslej v nakitu nismo bili vajeni. Nekako paše na našo slovensko dušo in mislim, da ga že znamo prepoznati kot nekaj osebnega, nekaj, kar smo pripravljeni dati nase.

Pravite, da je bilo veliko raziskovanja?

Z vsakim poskusom nekaj novega izveš. Ko mi je propadel, ko sem ga dala v zamrzovalnik in nato na radiator, da bi videla, kaj se bo z njim zgodilo, sem ugotovila veliko pomembnih stvari. Izdelali smo tudi kolekcijo mila s premogom in ugotovila, da ima globoko čistilno vrednost. To je bilo nekdaj splošno poznano, ljudje so z njim zdravili živino. Ima pravzaprav enake sestavine kot aktivno oglje, le da je to staro tri mesece, premog pa na milijone let. In tako so začeli nastajati tudi izdelki – med njimi je bila krona za miss Slovenije, tudi kolekcija čevljev, manšeti gumbi. Naši izdelki so uporabni kot nakit in tudi kot spominek. Želim prikazati njegove lastnosti, zdravilnost, njegovo črnino in s kreativni idejami iščem načine, kako lahko še drugače pokažemo neko stvar, na katero smo že skoraj pozabili.

Ta lesk … Ni ravno prva asociacija na premog, ki je nekaj umazanega. Kako ste ugotovili, da je premog lahko tudi tako bleščeč material?

Že, ko sem se kot majhna igrala z njim, sem ga rada močila. Ko zmočiš neko prašno stvar, tudi kamen, dobi svoj mokri videz. Zdaj jim dodam naravna zaščitna sredstva in ta izvabijo iz njega ta notranji sijaj. Po drugi strani pa je zelo topel material. Je tudi naravni kamen in ima svojo energijo. Ko ga človek prime v roke, ga kar nekako začuti.

Menda premog tudi nabirate sami.

Večinoma mi ga prinesejo lokalni prebivalci. Številni ga še imajo doma in zdaj, ko so se zamenjale peči in načini ogrevanja, ga vseeno ne želijo vreči stran. Meni vedno prav pride. Del premoga pa še vedno naberem sama, v gozdu. Še vedno se ga najde povsod po Sloveniji, če le veš, kaj iskati. Premog ni le stvar Zasavja.

Je ta premog, ki ga najdete v gozdu, kaj drugačen?

Svež vsebuje še veliko vode, večje kose je treba zaščiti na malo drugačen način kot suhe kose. Uporabiti pa se da vse, tako večje kose kot sam drobir. Ta gre v medaljone, večji pa so bolj iskani, so redkejši, nastali so namreč iz velikih debel, ki so padla, drobni pa so nastali in drobnih vejic. Vsak kos ima svoj karakter, ki ga kot oblikovalec potegneš na plano in nastane svojevrsten izdelek.

Material, ki smo ga morali na žalost opustiti, je še vedno začrtan nekje v naši zgodovini. 

Koliko je v vašem nakitu simbolike – obudili ste nekaj, kar velja za že pozabljeno? In je tudi del slovenske dediščine.

Mislim, da zelo veliko. Slovenski etnografski muzej, kjer so bili prav tako razstavljeni naši izdelki, jih je označil za odličen primer nesnovne kulturne dediščine Zasavja oz. Slovenije. Gre za prenašanje nečesa, kar smo že skoraj opustili, kar je že šlo v pozabo in je del preteklosti, a je zdaj dobilo novo obliko in je usmerjeno v prihodnost. Mislim, da se moji izdelki predstavljajo na nek kreativen, ekološki način. Material, ki smo ga morali na žalost opustiti, je še vedno začrtan nekje v naši zgodovini. In če ne bomo dobro poznali svojih preteklih napak, kako bomo živeli dobro v svoji prihodnosti?

S čim premog najraje kombinirate?

Rada se igram s kombinacijo materialov kot so guma, nerjaveče jeklo, medicinsko jeklo. Ti s premogom dobro sovpadajo, po drugi strani pa lahko iz njih izvabim zelo zanimive linije in ustvarim kreativen nakit. Ti drobni uhančki, ki jih lahko nosimo vsak dan, so ena tistih stvari, ki jih najlažje skombiniramo v vsaki stil, so tisti, ki jih najrajši izdelujem.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by coal sustainable jewelry (@kuolmi)

Izdelava nakita terja vaš polni delovnik, poleg tega se lotevate tudi številnih večjih projektov. Kateri so to? Veliko premoga ste na nakitu že izvozili tudi v tujino, kajne?

 Izdelki bodo polepšali tuje glasbenike, hkrati pa bodo na voljo pri nas. 

Izdelali smo denimo srce za kip Rudarja Prometeja, ki stoji nad Trbovljami, pa krono za Miss Slovenije leta 2017 ... Mislim, da so naši izdelki že praktično na vseh celinah sveta. Veliko nakita so prek meja odnesli zlasti Zamejski Slovenci, tako iz Južne Amerike kot Avstralije, prav tako so ga mnogi pošiljali v tujino kot košček Slovenije. Tako se je močno razširila ideja tudi po svetu in prišlo je tudi do kar nekaj večjih projektov. Ravnokar pripravljam izdelke, ki jih bodo zapakirali v darilne vrečke nominirancem glasbenih nagrad grammy. Podelitev bo 22. januarja, tako da smo v polnih pripravah s kolekcijo, ki bo pozneje na voljo tudi v Sloveniji. Izdelki bodo polepšali tuje glasbenike, hkrati pa bodo na voljo pri nas. Gre za vzporedno prireditev, kjer nominirancem predstavijo zgodbe in izdelke s celega sveta.

Kako je prišlo do tega sodelovanja?

Povabili so me, kar si štejem v veliko čast. Velikokrat se zgodi, da ko izvajaš en projekt, se odpre že naslednji. V sodelovanju s Fakulteto za medije in Fakulteto za design je nastala široko zastavljena študija mojega dela in bila predstavljena v Italiji, prav tako v enem od njihovih zbornikov. Prek tega sem dobila povabilo za predstavitev svojega dela v članku v eni od ameriških revij. To je bil obsežen članek, na osmih straneh. Mislim, da se je tu začrtala linija do grammyjev. Ko dobiš povabilo med elektronsko pošto, si najprej misliš, da je 'fake', a gre za resnično stvar in zato smo trenutno v veliki akciji, da vse skupaj izpeljemo. Ponosna sem, da tudi v tujini (pre)poznajo delo slovenskega oblikovalca.

Vaš najljubši kos nakita?

Glede na to, koliko nakita izdelam, ga moram tudi preizkusiti, kako deluje. Moji najljubši kosi se zato stalno menjavajo. Po drugi strani pa so drobni uhančki, ki so primerni za vsako priložnost, kos, ki ga nosim vsak dan. Eden moj najljubših kosov so tudi broške iz organske linije, uporabljam jih tako na rutah kot na torbici. Kadar gre pa za lepšo priložnost, tedaj pa po navadi vedno uporabim zapestnico čipka. Vsaka od teh je unikatna, nobena ni enakega dizajna, vsaka ima svoj značaj, z njo se človek poskusi nekaj posebnega.

Na kaj ste na svoji poti najbolj ponosni?

Važna je pot, kajne? Ponosna sem, da lahko delam, kar mi je všeč. Da ljudje prepoznajo to mojo zgodbo, da jim je všeč tisto, kar vidim tudi sama. Pomembno je, da predstavljamo Slovenijo na zelo veliko različnih načinov, da to umestimo v uporabne predmete in kar nam je del vsakdana. Ne le, da smo z nakitom lepši, mislim, da lahko z mojim nakitom tudi povemo, kdo smo. Da ima neko vsebino in človek tudi nekaj začuti ob izdelku, je zame bistvo oblikovanja.

Preberite še: Alja Horvat: Največja ovira pri uspehu je, da ne vztrajamo #pozitivnazgodba

Morda vas zanima tudi: Janja Videc ustvarila oblačila, katerih bistvo vidi le tisti, ki jih nosi