Mariborčanka, ki svojo 'zlato' poslovno pot širi na Vzhod

Bojana Kovačič Zemljič je oblikovalka, ki pri svojem delu obožuje kreativne eksperimente in uporniško delovanje zunaj modnega in trendovskega koledarja. Zanjo je značilno, da ne ustvarja sezonskih kolekcij, temveč zagovarja počasno, ekološko in trajnostno osveščeno modo, podčrtano z osebnim slogom. Trenutno se intenzivno pripravlja na EXPO DUBAJ, kjer bo med 13. - 19. 3. 2022 predstavila svojo novo ekskluzivno linijo nakita E2RD GOLD, oblikovano iz zlata in diamantov.

Po izobrazbi niste oblikovalka, temveč ste študirali književnost. Da bi lahko ustvarjali, ste celo pustili službo profesorice slovenščine. Zakaj ste sprejeli to odločitev?

Delo z dijaki je bilo zame sicer sila zanimivo in mislim, da so v mojem sproščenem in kreativnem načinu poučevanja uživali tudi otroci. Moja taktika je bila vedno najprej prisluhniti njihovim željam, potrebam, zanimalo me je, kaj mladež posluša, katere filme in serije gledajo, kaj berejo, kako se oblačijo in kdo je zaljubljen… Potem smo čim več tega skušali pregnesti, doživeti skupaj.

Spretno sem napletala in prepletala njihove zgodbe s snovjo in tako smo se že skozi motivacijo veliko naučili. Predvsem pa so učenci dobili vpogled v odprto, širše razmišljanje in dojemanje snovi ter spodbudo za lastno delo. Obiskovali smo tudi galerije, oblikovali nakit, prirejali modne revije in ker je bilo tega vedno več, mi je postalo jasno, da bo treba iti po svoje. 

Kakšni pa so bili vaši začetki na poti oblikovanja nakita? 

Zelo minimalistični – usnjena vrvica in tri kroglice. Malo kasneje sem se zaljubila v barvite perle in ustvarila avtorsko kompozicijo ogrlice, sestavljeno iz treh delov. To je bil moj začetni izraz.

Iz danes na jutri sem potem dejansko pustila službo in se znašla na trgu. Verjela sem vase in v svojo ustvarjalno moč, najpomembnejše pa je bilo zavedanje, da imam okrog sebe širok krog prijateljev, znancev, sodelavcev, saj sem kot študentka opravljala raznolika prostovoljna dela, ki so mi dala ogromno znanja, izkušenj, samozavesti in, kar je ključno, poznanstev. Največji izziv in posledično tudi odgovornost pa je bilo odpreti svoje podjetje in najeti prostor za delo.

Vendar vam je to uspelo, saj ste že nekaj let lastnica E2RD galerije v središču Maribora. Kako je nastala ideja zanjo?

Ideja za galerijo je bila spontan odziv na moj uspešen začetek, veselje in motivacijo, saj je bil moj dizajn nakita strankam všeč. Že po prvem letu oblikovanja in sodelovanja v skupinskih zgodbah mi je postalo jasno, da moram imeti svoj atelje.

Ker obožujem likovno umetnost, sem želela del prostora nameniti likovnemu razstavišču. In uspelo mi je najeti mičen lokal na Gosposki ulici, kjer že dvanajsto leto uspešno združujem tako atelje za oblikovanje nakita, kakor tudi likovno razstavišče, v katerem so se predstavili že mnogi priznani slovenski umetniki in nekaj tujih.

Zakaj pa ste izbrali ime E2RD?

E2RD je skovanka na 2. Dvojka je moja številka iz časa študija, ko sem pri predmetu zgodovina jezika naletela na praslovanščino in staro cerkveno slovanščino. Zapis številke 2 me je tako fasciniral, da se je že takrat v dnevnik zapisalo ime za mojo prvorojenko – Deva. Če odvzamete »e«, preberete dva. 

Potem sem kar nekaj let organizirala Jesensko šolo dvojine, kjer nas je zanimala uporaba dvojine iz različnih zornih kotov – tako jezikovno, zgodovinsko, kakor tudi v literaturi. Te šole so bile po navadi čez vikend, v kakšni pohorski koči in bile so prave kreativne bombe. Da smeha in dogodivščin niti ne omenjam. In spet novih izkušenj, poznanstev.

No, zatem pa je prišel E2RD. Najprej je bila na listu zapisana samo številka 2. Potem sem razmišljala o dvojki in prišla do besede E – 2 – RD, beri Edvard. Meni se je vedno zdel zapis enostaven, logičen. (smeh)  Marsikdo pa si je ob razvozlavanju imena polomil jezik, a danes ga že skoraj vsi obvladajo.

Mnoge Mariborčanke so navdušene nad vašim nakitom, pa tudi Manca Košir ga zelo rada nosi. Kdo so sicer vaše stranke?

Mariborčanke so izjemne ambasadorke mojega nakita. Že vsa leta podpirajo moje delo, za kar sem jim iz srca hvaležna. Okrog E2RDa se je zgradila prava skupnost, zavezništvo, stkale smo iskriva in iskrena prijateljstva, projektna in poslovna sodelovanja. 

Krog se širi tudi v druga mesta, a baza je doma. In vedno več je tudi strank, ki v Maribor pridejo od drugod. Vesela sem, ker jim je mesto Maribor všeč. E2RD pa itak (smeh)

Vaš nakit so opazili celo v Hollywoodu, saj ga je nosila znana filmska igralka Zoe Saldana v filmu o Nini Simone. Kako je prišlo do tega sodelovanja?

Režiserka Janja Glogovac se je okitena z E2RD ogrlico pojavila na sestanku za svoj nov film v hollywoodskem filmskem studiu. Scenaristka je nakit opazila in si tudi zase naročila ogrlico. Tako sem zanjo oblikovala unikatno ogrlico, jo poslala čez lužo, nato pa čez nekaj dni po elektronski pošti prejela povabilo za sodelovanje pri filmu.

Kako ste se ob tem počutili?

Sprva povabila nisem dojela oziroma se mi je zdelo, da sanjam. Vendar je bilo res. Z nasmehom na obrazu sem se lotila dela. Sodelovanje je bilo korektno, uspešno. Z navdušenjem sem si ogledala film ob izidu. In uživala ob pogledu na nakit, ki je krasil glavno igralko.

Ste med ustvarjanjem poslušali glasbo Nine Simone?

Absolutno. Prečesala sem vse njene albume, veliko pozornosti pa sem posvetila tudi njenemu stilu oblačenja in seveda nakitu, ki je bil del njene vsakodnevne podobe. To so bili samo njeni kosi, unikati, ki jih je odlično nosila. Mirno bi lahko govorili o Nininem slogu nošenja nakita. Legendarni veliki okrogli uhani s palčko so poželi veliko navdušenja tudi pri nas in naših strankah. Kos nakita, ki ti da krila.

Kakšno glasbo sicer radi poslušate?

Glasbo nosim v sebi iz otroštva – začenši z ljudskim petjem v krogu zbrane družine. V otroškem zboru sem pela tako radostno in silovito, da sem vse preglasila, težava je bila le v tem, da sem vedno pela malenkost prepočasi. Da ne bom pevka, mi je bilo jasno, ko so me iz zbora prijazno odslovili, a veselje do glasbe sem ohranila.

Odraščala sem v obdobju rock`n`rolla, ki je bilo odlična iztočnica za zvedavo in radoživo najstništvo, za ustvarjanje imidža ter vandranja po koncertih doma in v tujini - Pink Floyd, Rolling Stones, Nirvana, Ramones, Fugazi, Bryan Ferry, Gus Gus, Moby, Thievery Corporation… Vse to poslušam še danes, dodala sem še jazz in dobro slovensko glasbo - Katalena, Ana Bezjak, Škof, Kreslin, Ali En, Murat & Jose, Emkej, Zlatko…

Če se vrneva k vašemu nakitu - kaj menite, da je njegova posebnost?

Originalnost. Pri oblikovanju vedno izhajam iz sebe in zvesto sledim svoji intuiciji. Svet idej se zame nikoli ne konča. V barve, obliko vedno skušam ujeti tisto, kar me v nekem trenutku presune, vzdrami. Velika prednost je butičnost, dinamičnost in oblikovanje po naročilu. Strankam in njihovim željam se lahko posvetim v celoti, dizajn prilagodim in upoštevam individualnost vsake posameznice – in tako ustvarim edinstven kos nakita. Nočem se ponavljati, zato so v E2RD galeriji redko dvojni enaki uhani.

Pri svojem delu skušam združevati ustvarjalnost s poslovno vizijo in se pri tem povezovati z regionalnim obrtništvom, iščem inovativne načine uporabe materialov ter nove napredne tehnike trajnostne izdelave.

Kako pa bi opisali vaš oblikovalski proces?

Vse se zgodi v hipu. Potem so samo še reakcije na ta trenutek. Moj proces je kreativni eksperiment. Na začetku se vse dogaja v glavi. Idejo nato skušam ujeti na papir. Izdelam jo s pen pisalom na telefonu. Dodelam s pomočjo računalnika. Zatem se v proces vključi izbira materiala, prvi vzorci se testirajo – poteka cela ceremonija, če govorimo o oblikovanju kolekcije. Če oblikujem iz enkratnega navdiha ali po naročilu stranke, je vse enostavneje. Iz rok na ušesa. (smeh)

Ste zagovornica počasne in ekološko osveščene mode. Zakaj?

Poglejmo si primer mojega večletnega projekta v razvoju, ki nosi ime SoFTI, umetna korala. Živimo v svetu tehnologije in inovacij. Novih trajnostnih materialov, ki so na voljo za oblikovanje uporabnih reči, je vsako leto več, kar je super.

In ker me zanima vse, kar je novega na tem področju, sem odkrila material, s katerim razvijam obliko korale, ki se bo lahko uporabila za nakit, večji model pa kot skulptura, dekor. Moj osnovni vzgib je bil, da si oblikujemo svojo koralo iz umetnih materialov, prave korale pa pustimo v morju.

Kako ste prišli na to idejo?

Zato, ker mi tehnologija omogoča uporabo naravi prijaznih materialov, ker pri razvoju ideje in testiranjih produkta ni odpadkov, saj so ti popolnoma razgradljivi, v procesu razvoja ideje so vsi, ki so vključeni, za svoje delo tudi pošteno plačani. Ker je nakit oblikovan izven zapovedanih trendovskih sezonskih okvirjev in iz izbranega kvalitetnega ter obstojnega materiala, je brezčasen in zato lahko večen.
Ob zaključku projekta SoFTI bo nastal uporaben produkt, ki bo, upam, estetsko zadovoljeval tudi generacije za nami – in tako bo izpolnjena moja vizija prenosa lepega iz roda v rod. 

Ker omenjate vizijo, me zanima, kakšno je poslanstvo vaše blagovne znamke?

E2RD je blagovna znamka, ki izraža svojstven avtorski pristop in zagovarja originalnost ter boemsko-elegantno držo. Držim se nekaterih načel: Deluj lokalno, razmišljaj globalno. Vsi drugačni, vsi enakopravni. Nagniti se ven, je pogumno! - ta moja predelava mi je sploh všeč, pobrala sem jo na vlaku, ko so bile tam še pod oknom kovinske ploščice z napisom: Nagniti se ven, je nevarno.

Črpate navdih za ustvarjanje tudi iz literature?

Absolutno. Posredno in neposredno. Moč in sporočilnost literature se ti zažreta pod kožo. Razmišljati začneš na podlagi premišljevanj, kritičnosti, vzgibov, občutij, dejstev umetnikov. Če pogledam na literaturo objektivno, bi lahko rekla, da avtorji skozi tematiko in motiviko opozarjajo na sama grozodejstva, ki se godijo človeku in ki si jih človek po večini tudi sam povzroča, z besedo kažejo na to in ono.

A se skozi stoletja nič ne spremeni na boljše. Na površini se sicer dogaja marsikaj optimističnega, a v resnici so to le obliži za upanje na lepšo prihodnost. Odzadaj »mašinerija« melje svoje zgodbe. Toda posamezniki in predvsem posameznice nam vlivajo upanje – in za to sem jim hvaležna.

Pred leti sem oblikovala kolekcijo ogrlic, ki so nosile imena literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter njihovih likov. Spomnim se Demiana in Jančarja - zagotovo je katera od ogrlic nosila ime po Katarini.

Pravite, da se moč in sporočilnost literature zažreta pod kožo. Katere knjige so se vas najbolj dotaknile?

V času študija sem se pogreznila v intenzivno branje in dojemanje sveta literature. Najbolj se me je dotaknila slovenska literatura, od Cankarja naprej. Mojstri slovenske književnosti, sploh sodobniki, so mi odprli oči – skozi umetnost besede sem lahko povezala zgodovino s politiko in, na srečo ali nesrečo, dojela resnico.

S takšnimi spoznanji človek lažje vzpostavi zdravorazumsko distanco in kritičnost do časa ter nebuloz, v katerih živimo. Moj literarni ljubimec in mojster vseh mojstrov pa je Thomas Bernhard. Berem ga znova in znova. 

PREBERITE ŠE: Lifestyle trendi, ki nas čakajo v letu 2022 ali pa Z dieto v novo leto: izbor najbolj učinkovitih + recept za vitek pas