Nazaj v gozd: Boštjan Grašič in njegov leseni nakit z zgodbo

Vsak nosi svojo zgodbo. Vsako drevo, vsak kamen pod njim. V vsak košček lesa svojo zgodbo vdahne Boštjan Grašič, ko se les pod njegovimi rokami spreminja v prstane, uhane, zapestnice. Takšna je njegova zgodba, naslov pa nosi Back to the Woods.

Znamko lesenega nakita sta skupaj s partnerko Uršo Petrič ustvarila pred petimi leti. Želela sta si razširiti osnovno Uršino dejavnost, ki izdeluje lesene izdelke za otroke, in kupila CNC stroj za obdelavo lesa. »Hotela sva namreč izdelovati lesene igrače in ostale darilne izdelke za otroke. Ker pa je zakonodaja in certifikacija na tem področju kar stroga, sva projekt preložila za nekaj mescev. No, vsaj mislila sva tako,« je pripoved začel Boštjan, ki je sicer še vedno zaposlen kot razvojni inženir v velikem telekomunikacijskem podjetju. Po izobrazbi je magister znanosti elektrotehnike. A je želel po službi obremeniti tudi kreativni del možganov. Tako se je dolgo ukvarjal s fotografijo in dizajnom, zdaj pa z obdelovanjem lesa, kamor je uspel preslikati svojo »inženirsko natančnost in željo po raziskovanju«.

Nastal je prstan

»Da se na CNC stroju ne bi nabiral napačen prah, sem Urši naredil preprost lesen prstan. Seveda ni šlo brez objave v socialnih medijih, kjer pa je objava dosegla neverjetno pozitiven odziv. Kmalu so me v zvezi s prstanom začeli kontaktirati tudi ljudje, ki jih nisem poznal in tako se je zgodba začela.«

Boštjan pravi, da je kreativa in izvedba večinoma v njegovih rokah, trženje, stiki s strankami, komunikacija, spletne aktivnosti, raziskave trga pa v celoti pokriva Urša. »Zadnje čase mi pri dizajnu pomagata tudi dve hčerki, ki mi z nemogočimi idejami na papirju delata družbo v delavnici,« še pove.

Pri tem pa ne gre le za oblikovanje, temveč je treba dobro poznati postopke obdelave različnih materialov. Kje in kako se je učil? »Mladost sem preživel ob gozdu, oče je vedno ustvarjal iz lesa. Od njega sem se verjetno naučil največ osnov. Ko zmanjka znanja in razuma, je potem tukaj na voljo svetovni splet, veliko dostopne, koristne literature, če le znaš izluščiti bistvo iz količine podatkov. Nišne literature sicer ni veliko, lahko pa vlečeva vzporednice iz podobnih projektov in izdelkov.«

Nabira ga visoko v gorah

Pomembno je tudi poznati prave materiale. Grašič pravi, da če je le mogoče, uporablja slovenski les. »Nabiram ga med izleti visoko v gorah, kjer so pogoji za rast težki, les pa je s tem kvalitetnejši, pri čemer pa seveda pazim tudi na trajnost.« Vsega pa seveda ne more dobiti v naših gozdovih, zato se pogosto odpravi tudi v mizarske delavnice. Tam dobi zvrhano mero nasvetov, zgodb in »čudovitega vonja po žagovini«, seveda pa tudi kakšne lepe konce lesa. »V vseh teh letih sem nabral zelo veliko redkih kosov lesa, tudi takih z zgodbo, ki čakajo da znova zaživijo.«

Lesene prstane z Uršo kombinirata tudi z drugimi materiali, ki jima ga včasih prinesejo stranke same. Kombinirata jih s kamni iz naših rek pa tudi poldragimi kamni, ki jih naročata iz tujine.

Tudi livarska delavnica

Sicer pa so posebna zgodba znamke tudi prstani, kombinirani s kovino. Boštjan je dolgo časa iskal dobavitelja srebrnih osnov, s katerim bi sodeloval, naposled pa je stvari vzel kar v svoje roke. »Vsi so meli določene pomanjkljivosti oz. omejitve, ekonomske, kakovostne ali pa samo dobavne. Na koncu sem se sam izobrazil in začel izdelovati kovinske osnove. Preproste izdelam ročno, tako kot so to izdelovali stari zlatarski mojstri, za kompleksnejše pa sva si uredila pravo livarsko delavnico, moderno, tako s 3D-tiskalnikom, talilnico in livarsko pečjo. Tukaj je zahtevnost in poznavanje procesov kar visoka, zato je izzivov na tem področju še veliko.«

Kot pravi, so leseni prstani še vedno njihov najbolje prodajani artikel tako v Sloveniji kot v tujini. Zanimivo, da iz Slovenije, v primerjavi s tujino, dobita tudi več veliko naročil za lesene poročne prstane. »Odločitev za uporabo lesenih poročnih prstanov je največkrat pogojena z željo stika z naravo. Les smo v preteklih letih nadomestili s cenejšimi, umetnimi materiali, danes pa je osveščenost in beg nazaj v naravo spet bolj pogost. Veliko kupcev pritegne zgodba, pristnost, naravni materiali, vpletenost v izdelke, nekaj pa tudi domača izdelava.«

Z voskom kranjske čebele

Kako so ti prstani obstojni, kakšna je njihova življenjska doba? Ali zahtevajo kakšno posebno nego, obdelavo? »V svoji ponudbi imamo več tipov prstanov. Nekateri so mišljeni kot modni dodatki, drugi so namenjeni vsakodnevni uporabi. Nekateri prstani so povsem naravni in zaščiteni s čebeljim voskom avtohtone kranjske čebele, ki ga kupci za nego dobijo ob nakupu prstana. Drugi prstani so lakirani in zloščeni do visokega sijaja – ti ne potrebujejo nobene posebne nege. Najobstojnejši so prstani s kovinsko osnovo. Pri vseh prstanih pa je potrebno upoštevati mehanske zakonitosti lesa.«

Izdelava prstana v povprečju traja kakšen teden. Začne se s točno izmero, nato skupaj s stranko izberejo tip lesa in polnila. Izdelava poteka v treh fazah: »Najprej naredimo lepljeno osnovo, največkrat z zvijanjem tankih kosov lesa, potem je potrebna faza sušenja in faza končne obdelave. Hkratno izdelujem več prstanov.« Če gre vse po načrtu, od naročila do dobave preteča približno 10 dni. »Včasih se zgodi, da rešujemo kakšne primere in je potrebno čez noč rešiti kakšno situacijo, recimo za poroko, zaroko, rojstni dan. Takrat stranki izročimo polizdelek, ki ga potem vrne v delavnico, kjer pozneje prstan dokončamo.«

Najzahtevnejši za izdelavo so vsekakor gravirani prstani s kovinsko osnovo. Kot pravi Grašič, je zanje »potrebno znanje obdelovanja kovin in poznavanje združevanja različnih materialov v končen izdelek, ki je z inženirsko natančnostjo kreativno dovršen.«

Neponovljivi, kot narava

Boštjan pravi, da najraje ustvarja iz lesa oreha, »za katerega je že Valvasor rekel, da je v deželi precej razširjen«, za izdelek, ki najbolje pooseblja njuno znamko, bi zato izbral navaden orehov prstan, zaščiten s čebeljim voskom kranjske čebele. »To je najin primaren stil – naravno, preprosto, domače.«

Sicer pa Boštjan in Urša pravita, sta ob vseh izdelkih pravzaprav najbolj sva ponosna na to, da sta postala del zgodbe vsakega posameznika, ki se odloči za nakup. »V teh petih letih ustvarjanja sva spoznala ogromno zanimivih ljudi in zgodb, ki naju napajajo in dajejo dodaten kreativni zagon.  Zaradi tega so izdelki lahko tako pristni, neponovljivi, z zgodbo – tako kot narava sama.«

Preberite še: Cvetličarna, kjer med čakanjem na sanjski šopek spijemo kavo (FOTO)

Morda vas zanima tudi: Oblikovalka, ki navdušuje s kaligrafijo in z družino nastopa v spotu Rebeke Dremelj