15.2.2016 ob 9:00
Se vam zdi, da so mlada dekleta vedno bolj podobna druga drugi, da mnoge spominjajo na katero od ameriških zvezdnic? Vas preseneti, ko izveste, kako mlade so, naličene pa so videti mnogo starejše? Vse to je posledica pretirane uporabe ličil v zadnjih letih, pravi vizažistka Mateja Pozeb, ki opozarja na obsedenost z ličenjem.
Ste že spoznale naš Facebook profil, ki je poln zanimivosti? Sledite nam.
»Pojavljajo se nove tehnike, ki namesto da bi poudarile lepoto, obraz popačijo. Dekleta pridejo k meni na ličenje in si želijo, da jim obraz popolnoma prerišem. Mnoge njihove želje so šokantne. Tako vidim, kako si marsikatera sploh ni všeč,« pojasnjuje težavo, ki je predvsem posledica pomanjkanja samozavesti. »Smisel ličenja ni v tem, da prerišemo obraz nekoga drugega, temveč da poudarimo določene atribute ali morebiti spreminjamo svoj videz glede na družbeno vlogo, ki jo opravljamo,« pojasnjuje.
Slaba samopodoba mladih
V želji po širjenju svoje ideje pripravlja seminar, v katerega je vključila koncept kulture ličenja. »Osredotočim se na ličenje skozi čas in kako nanj gledamo danes. Na odnos do njega in do ličil, do lastnega videza in do pojma lepote. O kulturi ličenja sem začela razmišljati med prebiranjem njegove zgodovine, o pojavih poslikav in odnosu človeka do spreminjanja lastne podobe. Do razmišljanja o tem me je pripeljal tudi stereotipni pogled na ličenje danes. Ob opazki, da ima nekdo na sebi kilograme ličil, pa pomislim, da veliko ljudi v želji po popolnosti pretirava.«
K širjenju ideje o kulturi ličenja so jo spodbudili tudi pretiravanje z ličili, slaba samopodoba mladih in odnos do izdelkov, ki jih uporabljajo. Včasih gre za osebnostne težave, ki jih uporabnice poskušajo rešiti s čezmernim make upom. Zagovarja zdravo mero uporabe ličil in tega jih želi naučiti. »Predstaviti jim želim ozadje modnega sveta, saj prek medijev nastajajo napačne interpretacije naslovnic revij o modi. Osvetliti želim ozadje modnih snemanj ter zgodovino ličenja. Želim si, da iz tega skupaj izluščimo bistvo. Punce se namreč hočejo približati idealom iz revij, ki pa niso realne ženske, in zatečejo se k pretiravanju.«
Pri širjenju ideje o kulturi ličenja in izobraževanju mladih ji bo pomagala družinska terapevtka, želi pa si še, da bi bil projekt predstavljen na šolah, saj bi s tem dosegel čim več mladih. »Z deljenjem zavesti o kulturi ličenja, za katero želim, da širi le pozitiven odnos do družbe in sebe, poskušam izničiti stereotipizacijo pojma ličenja, ki je zaradi množične uporabe cenenih in nekakovostnih ličil dobilo negativno etiketo. Morda opravljam sizifovo delo, vendar verjamem, da z izražanjem mnenja ter osvetljevanjem problematike predvsem negativnih vzorcev, ki izhajajo iz modnega sveta lepote in mode, približam splošni populaciji resnico, ki jo zakriva proces hitre globalizacije,« pravi Pozebova in dodaja, da se premalo pogovarjamo o pravih težavah. »Mladi pa pogosto pozabijo na to, kako pomembno je imeti zdrav pogled na samega sebe,« še pove.
Previdno s pudrom
Teksture pudra so se skozi čas izboljšale. Leta 1960, ko so se pojavili prvi, so bili ti kot nekakšne maske, takrat bi res lahko rekli, da so si ženske delale fasade. Zdaj so veliko bolj prijazni do kože, a prezgodnja uporaba še vedno ni priporočljiva. Pogosta težava je tudi neprimerno odstranjevanje ličil, ki ne zadeva le mladih. Vsak večer si moramo temeljito umiti obraz, po potrebi narediti piling in poskrbeti, da je koža čista. Redno čiščenje je osnova lepega obraza in tudi lepega make upa. Če ima dekle kakšen mozoljček, ki jo moti, Pozebova priporoča korektor, drugače pa mlade punce ličil res ne potrebujejo.
Avtorica: Daša Mavrič
Foto: Osebni arhiv, Shutterstock
oddajte komentar