Lepotni odmerek: Kako moški gledajo na žensko modo?

Nekaj besed torej o ženski modi skozi njihove oči.

Moda me zanima in privlači. Spremljam jo in marsikdaj mi služi za navdih, vendar nisem 'fashion victim'. Za vsako ceno ne nosim vsega, kar nam narekujejo zadnje smernice, pri vsakem novem trendu vzamem za svoje samo tisto, kar mi je všeč in kar se mi zdi, da pristaja tako moji postavi kot načinu življenja, to pa potem vklopim v svoj slog oblačenja. To je za moj okus zdrava distanca do mode. Kako pa vem, da je nekaj zares modno? Seveda, sprehodim se po najbolj obljudenih ulicah ali središčih in večina žensk je oblečena 'v trend', ali pa prelistam aktualne revije in takoj izluščim bistvo. Potem pa je tukaj še nekdo – moški. Kar je zares modno, praviloma moškim ni všeč. Izvzemam tiste, ki se poklicno ukvarjajo z modo ali so kakorkoli z njo povezani, oni so posebna rasa. Govorim o navadnem smrtniku, moškem, ki živi z nami in ki ga moda, razen ko je spet treba v trgovino po nova oblačila, ne zanima preveč (pa še takrat začne hitro obupovati in dobi v trgovini izraz žalostnega kužka, če se med policami zadržimo predolgo). Pravzaprav je povprečnemu moškemu moda zadnja briga. Živim z enim takšnim primerkom. Ni mu vseeno, kaj obleče in kako je to videti. Priznam mu, da se čisto malo celo spozna na modo. Beri: mu je jasno, kaj se ta hip dogaja na tem področju, in je dovolj informiran, da vsaj razume, o čem govorim, ko mu npr. razlagam, kaj mi je všeč. Do sem stvari nekako grejo, zaplete pa se, ker njemu skoraj nič od ženskega 'must have' ni všeč. Kako torej vem, da je nekaj zares modno? Tako, da moškemu to ni všeč. Ta teorija se je izkazala za pravo skoraj vedno. Izbrala sem 5 zločinskih kosov, ki jih ne bo nikoli z veseljem gledal na meni.

Že spremljate Mično na Facebooku? 

1. zločin: hlačno krilo (culottes)

Široke hlače, odrezane okoli sredine meč (njihova dolžina variira glede na model), pri čemer hlačnice plahutajo ob vsakem koraku in se ne moreš odločiti, ali imaš na sebi hlače ali krilo, so za moške na meji z zločinom. Imam ene takšne in pozimi jih rada nosim, a kadar jih oblečem, najprej požanjem salve smeha, sledijo 'oh my god' in drugi religiozni vzkliki, na koncu, ko se pomiri od vsega smejanja in pačenja, pa smrtno resno vpraša: »Samo res, a ti boš tole oblekla za VEN?« Ja, seveda! In ko vidi, da ni bilo nobenega učinka, poskusi spet: »Pa si res prepričana, da je tole pametno obleči?!« Vidim ga, da je res zaskrbljen – ne samo, da so mu hlače grozne, celo v skrbeh je, da se bom osmešila. Začnem pojasnjevati, to so culottes, saj veš, vse trgovine so jih polne … Ne posluša me, samo gleda nekam v prazno, zmajuje z glavo in občasno spet zapade v smeh. Piko na i da moja osemletnica, ki me rahlo zgrožena vpraša: »Mami, zakaj imaš oblečene tako čudne hlače?« In ko od nekod priteče še dveletnik in se ob pogledu name začne krohotati, takrat vem, da sem očitno res oblečena 'modno'. Ko v dotičnih hlačah odvihram od doma, se moji modni strokovnjaki še na vratih smejejo za mano, jaz pa jim namesto pozdrava razlagam, da tako ali tako nimajo pojma. Potem prispem na cilj in najprej dobim od kakšne ženske vprašanje, kje sem kupila tako hude hlače. No, evo, to je moda!

2. zločin: pajkice in debele hlačne nogavice

Ko smo že pri spodnjih delih, ne morem mimo priljubljenih pajkic. Kot del športne opreme jih moški brez težav sprejme, ko pa mu poskušaš ta (po njegovo neposrečen) hibrid med hlačami in hlačnimi nogavicami prodati kot del vsakdanje, po možnosti celo elegantne garderobe, se zgodba konča. Moški nikakor ne more razumeti, zakaj bi lepo krilo ali obleko v toplem vremenu pokvarile s tem, da pod njo oblečemo pajkice. Vsakič poskusi: »Zakaj pa pajkice, saj je toplo?« Pa saj sploh ne gre za vreme!!! Zelo podobno, a za spoznanje boljšo pozicijo imajo debele hlačne nogavice. Če se skozi njih ne vidi kože, potem so zanj skoraj v kategoriji pajkic. Po njegovo takšne hlačne nogavice nosijo majhne deklice. Saj mu sploh nima smisla razlagati, samo smejem se lahko.

3. zločin: preveč vzorcev

Vzorci sami po sebi niso napačni, če pa se jih znajde na nas preveč (ne glede na to, ali kombiniramo več različnih ali pa je njihova gostota prehuda), moški potrebuje smerokaz, ker ne ve več, kam bi gledal. Skratka, ga posrkajo vase in se očitno počuti izgubljenega. Pike – če jih ni preveč, sicer je to po njegovo vzorec za v vrtec. Črte – v zmerni količini, sicer raje ne. Rožice – ga preveč spominjajo na babičine zavese in prte – in tega pač ne bi gledal na meni. Živalski potisk – čeprav ga rada nosim v zmerni količini, ga v tem primeru celo razumem: leopardji vzorec od pet do glave … ojoj, res ne bi! Potem ostanejo še neopredeljeni vzorci, ki so po njegovo za stare mame oziroma jih da v kategorijo 'šestdeseta leta', kar v prevodu pomeni: ni v redu, pa etno vzorci, ki so po njegovo seveda tudi grozni. Po moško je torej najbolje, da je na oblačilih čim manj dogajanja: kakšen zanimiv napis je čisto v redu, pri vzorcih pa zelo konservativno in skromno, še raje pa kar enobarvno in gotovo ne bomo zgrešile.

4. zločin: čevlji s polno peto

Ko sva se spoznala, je moje sandale s polno peto v hipu poimenoval 'kopita'. Z leti je sicer sprejel, da se to očitno zares nosi in da ni rezervirano samo za konje ali karkoli je že mislil s kopiti, ampak zares všeč mu najbrž ne bodo nikoli (vsaj pa niso v kategoriji modne groze, kot so culottes!). Kako razložiti moškemu, zakaj bi namesto čevljev s klasično peto obula takšne s polno? Nikakor, pete so pač pete, vse drugo ne spada v to kategorijo.

5. zločin: kombinezon

Priljubljeni modni kos pri meni sicer ni nikoli našel mesta (ocenila sem, da verjetno ni za mojo postavo), zato bi ob pisanju tega prispevka nanj skoraj pozabila. Ko sem svojega modnega strokovnjaka vprašala, kaj naj še uvrstim na seznam, je takoj izstrelil: »Tiste grozne pajace!« Seveda, kako sem lahko pozabila! V pajacke sva še dojenčka oblačila z zadržkom, v bistvu samo za ponoči. Kaj pa je narobe z njimi, ko postanejo 'it' kos ženske garderobe? »V tem je ženska videti kot avtomehanik ali kakšen gozdni delavec!« Razlaga me sicer spravilja v smeh … sploh dokler v moji omari ni nobenega kombinezona. Dragi je zaenkrat lahko pomirjen, ampak nikoli ne reci nikoli, če bi našla res lepega in bi mi pristajal, se ga za spremembo ne bi branila. Upam, da takrat ne bo z mano razmišljal samo o tem, kdaj bo treba spet z avtom na servis!

Namesto epiloga

Mnenje svojega moškega cenim. Zelo. Ampak ko gre za modo, se večinoma nanj požvižgam in mirno naredim stvari po svoje. Zdaj že dobro ve, da me bo težko prepričal v svoj prav. Če bi bilo po njegovo, bi večinoma hodila oblečena v kratka krila, nosila bi prosojne najlonke in tanke visoke pete. Da to ni ravno univerzalen recept za vsakdanji, domiseln in moden outfit, mu nikakor ne morem dopovedati, zato ga pač pustim, da misli po svoje. In on pusti mene, da nosim 'modo'. Ko gre torej za vprašanje glede mode, se posvetujem z ženskami, ko pa me zanima, ali mi neko oblačilo res pristaja ali sem v njem videti preširoka ipd. (klasični ženski dvomi), takrat vem, da je on pravi naslov. Dovolj kritičen je (skoraj preveč!) in želi si, da sem videti kar najbolje. Kar pri ženskah ni vedno vrlina, saj vemo, kako gre to: »Oh, kako imaš lepo krilo!« Za hrbtom pa: »Samo ji pa naredi ogromno rit!!!«

Lepotni odmerek je zapisala Katarina Mihelič Bajt

Hlačno krilo

Pajkice

Preveč vzorcev

Čevlji s polno peto

Kombinezon