Ko sva se poročila, je nisem ljubil (resnična izpoved)

Odkrit moški je povzel svoj zakon s soprogo, ki je na poroki ni ljubil. Ne, da mu ne bi bila všeč, a o silni ljubezni do nje ni mogel govoriti. Kako se je razpletla njuna zgodba?

Takole jo je junak razkril za Your Tango.

"Prejšnji teden sva s soprogo praznovala 16. obletnico poroke. Prejela sva veliko čestitk. V živo in na Facebooku. Dan sva preživela z najino družino. Ko sem zvečer razmišljal o vsem tem, sem se spomnil najine desete obletnice. Tisti dan še zdaleč ni bil dober.

Oba sva bila zaposlena in pod velikim stresom. Veliko sem delal, moje življenje se je vrtelo okoli službenih projektov, tudi ona je bila polno zaposlena in je večino dneva preživela na telefonu. Spomnim se, da sva bila oba tako nervozna, da sva se večkrat sprla. Na koncu sva zvečer padla v posteljo in v hipu zaspala.

Toliko o romantični obletnici. A takšno je pravo življenje. Takšna je resničnost.

Vsi se sicer trudimo ohranjati čarovnijo z začetka razmerja, a pri tem zanemarjamo pomemben dejavnik, ta pa je element rasti, ki se v zvezi mora zgoditi. Tako kot mora priti vsak do spoznanja, da je poročni dan res praznik, dan za slavje, vendar mu sledijo leta, v katerih je treba v zakon vlagati in sam priznavam, da se pred 16. leti nisem poročil z najboljšo prijateljico ter da se nisva globoko ljubila.

Zato sam ne verjamem v ljubezen na prvi pogled in me prav nič ne ganejo zapisi na družabnih omrežjih ob obletnicah, ki gredo nekako v smislu: pred toliko in toliko leti sem se poročila/ poročil z največjo ljubeznijo svojega življenja, z najboljšim prijateljem, prijateljico, s skalo, ki mi daje moč in podobno.

Ne trdim, da je s tem kaj narobe. Ni. Sploh ne, če res tako čutite. Nisem ciničen, sem pa iskren.

Kajti ko sem se poročil, ni šlo za magično ljubezen na prvi pogled, a sedaj po 16. letih lahko trdim, da sem poročen z najboljšo prijateljico in da do nje občutim globoko ljubezen ter spoštovanje.

Zakaj sedaj, se sprašujete … Zato, ker je prej sploh nisem dobro poznal. Na najin poročni dan sva se poznala komaj 16 mesecev.

To vam govorim zato, da bi dojeli, da je zakon investicija, s katero ljubezen raste. To je potovanje, nekaj kar se krepi skozi skupne izkušnje, doživetja, težave in se na koncu pokaže kot medsebojna pripadnost. In dejstvo je, da ljubezen na poročni dan praviloma ni v polnem razcvetu. Je le nekje v zametkih.

Po 16. letih, po vseh vzponih in padcih, po neštetih preizkušnjah, po neštetih veselih in žalostnih trenutkih lahko rečem le: svojo ženo ljubim, kot še nikoli poprej.

In brez oklevanja lahko trdim, da je moja najboljša prijateljica."

Preberite še: Predlagal je odprt zakon, sedaj pa se jezi na ženo (resnična zgodba)

Morda vas zanima tudi: 10 nasvetov za boljšo partnersko zvezo (ki resnično delujejo)