Prerasli smo predsodke o rabljenih otroških oblačilih (predstavljamo 5 komisijskih trgovin iz cele Slovenije)

Kupi otroških oblačil v omari, hlače, komaj kdaj oblečene, pa že prekratke, jopica, ki hčerki pač ni všeč, ker nima bleščic in roza barve, čevlji, novi, pa se nogici ne prilegajo dovolj udobno. Gotovo ima vsaka mama v omari kakšen tak primerek in se včasih vpraša: zakaj kupovati novo, ko pa tako hitro prerastejo? Pa tudi, kaj bo z našim planetom, zasuli ga bomo s tekstilnimi izdelki, ki so v zadnjih letih, skupaj s poceni kosi in z razvrednotenjem šivanja oblačil, postali eden največjih onesnaževalcev.

Izmenjava rabljenih otroških oblačil je zato še kako dobrodošla, ekološki trendi naše dobe pa nam vse bolj približujejo tudi komisijske trgovine z rabljenimi otroškimi oblačili. Te so hkrati tudi odlična priložnost za vse, ki ne vedo kam z vsemi kupi oblačil – trgovine jih od lastnika odkupijo in prodajajo naprej.

Pri tem boste tako za počiščene omare lahko dobili še kakšen evro, toda ne pričakujte, da boste s tem obogateli. Tudi komisijske trgovine ne bodo. Pri tem nujno upoštevajte tudi, da lahko v prodajo gredo le čisti in nepoškodovani kosi, takšni, kakršnega bi tudi sami kupili za svojega otroka. In ne bodite užaljeni, če trgovina, kakšnega od izdelkov ne sprejme, vsaka se pač skuša držati visokih standardov za sprejem oblačil.

Za kupovanje in prodajo oblačil iz druge roke se odloča vse več ljudi. Čeprav se še vedno najdejo takšni, ki imajo predsodke, glede rabljenih oblačil, ali jim je celo nerodno, da bi povedali, da nosijo rabljeno, smo menda v veliki meri takšno mišljenje že prerasli.

Prihranek je v denarnici in okolju!

Če bi torej tudi vi radi pokukali v kakšno od teh trgovin, pa ne poznate nobene, vam jih predstavljamo nekaj z različnih koncev Slovenije.

Otroški kotiček – Mozirje

Za pultom Otroškega kotička vas pričaka Meta Miklavc. Trgovino vodi že skoraj sedem let, z idejo se je spoznala med življenjem in delom v Radovljici in v tem našla poslovno priložnost, ko v njenem kraju in tudi v širši okolici ni bilo podobne trgovine. »Zagotovo je bilo postaviti take vrste trgovino, na podeželje, tvegano. Prva tri leta so bila naporna, bilo je potrebno veliko volje in energije, ampak se je razširil dober glas o Kotičku - dobra izkušnja stranke je najboljša reklama - in predsodki pred kupovanjem rabljenih oblačil, so se počasi zmanjšali. Stranke, ki so na začetku zbrale pogum in vstopile v Kotiček, so videle, da so stvari skrbno pregledane, da so modne, saj, bodimo iskreni, tudi pri otrocih se moda hitro spreminja, in konec koncev tudi ugodne. Sedaj nekateri kupujejo rabljeno samo zato, ker je poceni, večina staršev, ki obiskuje Kotiček, pa dejansko vidi širšo sliko kupovanja iz druge roke. In vidijo pozitivne učinke, ki jih doprinesejo v družino, družbo, zemlji,« je povedala o začetkih in razvoju trgovine, kamor danes rade zahajajo predvsem mlade mame. »Je pa lep obisk tudi babic, tako da smo segli v srce tudi že starejši generaciji.«

Ste vedeli, da naj bi oblačilo oprali vsaj desetkrat, preden bi ga oblekli, da vsaj delno spravimo kemikalije iz oblačil? Črna nova oblačila so najbolj »umazana«, zato je pri rabljenih oblačilih velik plus tudi to, da so že preprana, poudari Meta.

Oblačilo naj bi oprali vsaj desetkrat, preden bi ga oblekli, da vsaj delno spravimo kemikalije iz oblačil. Rabljena oblačila pa so že preprana.

Epidemija jo je letos spodbudila, da je pohitela tudi s spletno trgovino, nastala je pol leta prej, kot je bila v načrtu. »In zelo sem vesela, da je tako. Stranke iz vseh koncev Slovenije so jo zelo lepo sprejele. Obisk na spletni strani je bil lep, v kupovanju iz domačega kavča je prihodnost. Posebej v teh časih, ko se nekateri radi izognejo javnim prostorom.« 

Oblačil se ogromno nabere, včasih jim kakšen kos tudi ostane. »Če jih stranka, ki je oblačilo prinesla v prodajo, ne želi nazaj, jih podarimo naprej na Rdeči križ. Tja damo tudi vsa oblačila, ki jih ne uvrstimo v prodajo, pa jih stranke želijo podariti. Ne gre za uničena oblačila, še vedno pa so uporabna in niso za v smeti. Tudi z Rdečim križem, s katerim sodelujemo, imamo samo dobre izkušnje in so zaupanja vredni, da res gredo stvari v prave roke.«

Komisijska trgovina – Radovljica

Eno prvih tovrstnih trgovin pri nas je že pred 15 leti odprla Alenka Kalan. »Iskala sem nekaj novega zase. Idejo sem dobila v Avstriji, kjer je bilo že pred leti veliko več teh trgovin, in poskusila. Začetek je bil težak, priznam. Vidim, da jih veliko začne s tem, pa potem po določenem času obupajo. Ne veš, ali bi vztrajal ali vse skupaj zaprl. K sreči sem imela svoje prostore, da mi ni bilo treba plačevati najemnine. Od začetka nimaš veliko 'robe', bolj malo prodaš,« je povedala lastnica Komisijske trgovine.

Danes je že lahko izbirčna, vzame le lepe in ohranjene kose, kakovostne stvari, ki bi jih kupila tudi sama. »Raje imam manj stvari in tiste boljše. Vsak se sam odloči, ali bo kupil rabljeno ali ne. Opažam pa, da se je miselnost v teh letih že precej spremenila. Ljudje v komisijskih trgovinah ne kupujejo zato, ker ne bi imeli denarja, temveč gre za drug, bolj ekološki trend, ki ga na Danskem, Nizozemskem prakticirajo že dolgo, na vsakem koraku imaš trgovine s stvarmi iz druge roke. Smo pa za to potrebovali veliko časa,« še pove.

Alenka zase pravi, da je bolj »stara šola«, na socialnih omrežjih včasih objavi kakšen kos, a se po navadi hitro oglasijo njene redne stranke in si ga rezervirajo ter pridejo iskat v trgovino. Prek spleta ne prodaja veliko, ji pa včasih kakšna redna stranka kar po telefonu naroči cel komplet za sezono, ki ji ga pošlje na dom. Dobra izkušnja in zaupanje sta ključnega pomena. »Stranke moram tudi pohvaliti, veliko jih prinaša lepe in kakovostne stvari, veliko mi pomeni, da se vračajo. Na začetku marsikomu ni najbolj jasno, kako trgovina deluje, nekatere je celo sram, da bi kupili rabljeno, se opravičujejo. Ko pa vidijo, da pri nas kupujejo vsi, ne le takšni, ki si ne bi mogli privoščiti novega, se sprostijo in se vrnejo,« opisuje izkušnje s strankami.

Še vedno se tudi zgodi, da kdo prinese kakšne 10 let stare škatle, ki smrdijo po zatohlem, umazane in stare kose. »Malo se nasmejem in na lep način povem, da ne morem prodati zmečkanih cunj. Stranki naročim, naj se potrudi, opere in zlika, jaz pa se bom potrudila, da prodam.«

Dajadaja – Spodnja Idrija

Tudi Darija Velikanje se je v posel s komisijsko trgovino podala kot mlada mama, s partnerjem sta na to spontano idejo prišla, ko sta iskala rešitev za varstvo otrok in zaposlitev enega od njiju bližje domu v Idriji. »Videla sem, kako so se kopičila oblačila od hčere in sina, zato sem prišla na idejo o trgovini z oblačili iz druge roke. Ker pa smo precej oddaljeni od večjih krajev, sva sklenila, da je najbolj smiselna spletna trgovina. Uredili smo si prostor v hiši, pritličje smo spremenili v skladišče,« je povedala o spletni trgovinici, ki sta ji ime »Dajadaja« nadela kar otroka, ki sta tako klicala mamico Darijo.

»Imamo skladišče, ki ga lahko stranke po predhodnem dogovoru obiščejo. Je vse lepo zloženo in pregledno, ni pa to klasična trgovina,« pravi in dodaja, da imajo od letos januarja v ponudbi tudi oblačila za ženske. »Glede na povpraševanje smo malo razširili ponudbo, rečem lahko, da so stranke navdušene, da lahko kupijo tudi kaj zase, ne le za otroke.«

Kakšne so izkušnje s prodajo prek spleta? Vseeno nekateri menijo, da je rabljen kos pred nakupom vseeno bolje videti v živo. »Nekateri kupci še vedno raje kupujejo v fizičnih trgovinah kot prek spleta. Kar se tiče naše ponudbe, zelo pazim, da sprejemam izključno lepo ohranjena oblačila. Stranke imajo pozitivno mnenje o nas, ko enkrat poskusijo, se vedno vračajo, enkratnih kupcev je malo. Na spletu pa ima sicer vsak možnost, da izdelek brez pojasnila vrne. Naj gre za napačno številko, barvo ali pač stranki ni všeč, mi ga sprejmemo nazaj. A se je v teh letih morda le dvakrat zgodilo, da je kdo izdelek vrnil,« Darija pove o spletnih nakupih.

Nekateri jim stvari pripeljejo, sicer pa po pošti tako potekajo tudi njihovi sprejemi, če kdo v odkup nameni večjo količino oblačil, pošljejo tudi kurirja, da prevzame.

»Otroške stvari so si že prej med seboj podajali, podarjali. Tudi pri oblačilih za odrasle je vedno manj predsodkov, da je to nekdo pred nami že nosil. Še toliko bolj pazimo, da so stvari ohranjene. Je pa res, da je nakup prek spleta bolj diskreten, tako se lažje za nakup odloči tudi tisti, ki morda ne želi, da drugi vedo, da kupuje rabljeno. Poleg tega mi nikoli ne razkrijemo, od koga je določeno oblačilo.«

Lučka – Žalec

Zgodbo komisijske trgovine Lučka že osem let piše Lucija Verbič, mamica treh otrok, partnerica in podjetnica. »Poleg mene sta tukaj še moj partner in prodajalka Brigita, ki je z mano že od začetka moje poslovne poti. Kljub temu, da smo bili takrat eni redkih, ki so se ukvarjali s to dejavnostjo, smo se pogumno podali v neznane vode. Glede na to, da sem bila v tem obdobju mamica leto in pol stari hčerki in noseča z dvojčkoma, me je pritegnila miselnost: kupiš, preraste in potem prodaš,« je uvodoma povedala. Njena trgovina se trudi, da vsaj malo zmanjšam količino odvrženih oblačil in jim najde nove, srečne in zadovoljne lastnike. 

»Ljudje so v teh letih lepo sprejeli našo trgovino. Veseli smo, da imamo veliko rednih kupcev, njihovo število se iz leta v leto veča. Mediji in posamezniki vedno več delajo na osveščanju ljudi o tem, kako škodljiva je za naše okolje tekstilna industrija. Počasi se stvari premikajo v pravo smer in ljudje se zavedajo, da s prodajo in kupovanjem rabljenih oblačil veliko prispevajo h kvaliteti našega okolja.«

Gre za eno večjih komisijskih trgovin v Sloveniji, v ponudbi imajo poleg otroških tudi moška in ženska oblačila. Vodenje takšne trgovine je lahko precej zahteven zalogaj. »Že sam pregled in sprejem oblačil zahteva ogromno časa in dela, ki je skrito očem strank. Urejenost v trgovini, da so oblačila zložena po velikostih, vrsti oblačil itd. je delo, ki zahteva čas in natančnost. Delo s strankami je po eni strani veliko veselje, po drugi pa zahteva ogromno energije in potrpežljivosti. Obe z Brigito sva v delo v trgovini in s strankami vložili svoje srce, z veseljem in ljubeznijo opravljava to delo.«

Lucijo veseli, da dobro deluje tudi spletna prodaja, še zlasti med karanteno jim je prav prišla. »Nekaterim je spletno nakupovanje bližje, drugi pa z veseljem pridejo v trgovino in se izgubijo med množico oblačil, uživajo v iskanju in pomerjanju oblačil. Poskušamo zadovoljiti obe skupini strank in narediti še nekaj koristnega za naš planet.«

Pufeta – Nova Gorica

Andreja Mladovan Trbižan svojo trgovino vodi osmo leto in ima prav tako kup zanimivih izkušenj s strankami. Kot pravi se je mentaliteta kupcev močno spremenila, odkar imajo trgovino z rabljenimi otroškimi oblačili in opremo. »Toliko dobrih in ohranjenih stvari bi končalo v smeteh, zato smo jih ponudili tistim, ki si morda novih stvari ne morejo privoščiti. A danes pravzaprav ne gre več za to. Kupujejo tisti, ki raje kot za nova oblačila, denar namenijo za kaj drugega.«

Kupujejo tisti, ki raje kot za nova oblačila, denar namenijo za kaj drugega.

A od začetka se je tudi zgodilo, da si je stranka že izbrala kakšen kos, ko pa je ugotovila, da gre za rabljeno stvar, jo je izpustila iz rok in odšla iz trgovine. »Zdaj pa imamo tudi stranke, ki pred leti za prvega otroka ne bi sprejele rabljenih oblačil niti od bližnjih sorodnikov. Včasih smo vedno raje shranjevali kot komu prodali, danes pa se je mišljenje glede tega že spremenilo. Mnogi raje kupujejo ta oblačila, ker so že preprana in ne vsebujejo več toliko barvih in drugih kemikalij. Ni primerjave z osmimi leti nazaj, vložiti smo morali veliko truda, da smo ljudem pokazali, da ni nič narobe z rabljenimi oblačili.«

Andreja je trenutno na porodniškem dopustu, zato si je v trgovini priskrbela pomoč, sicer pa kdaj priskočijo tudi ostali družinski člani. Kot je povedala, je bilo lažje začeti s komisijsko trgovino, saj ni bilo tolikšnih začetnih vložkov. Je pa bilo vse skupaj precej zapleteno glede same birokracije. Tudi danes se izgublja v papirjih, pravi - vodnje strank, vsak artikel, ki je prodan, ga je treba izplačati, obvestiti stranko, da pride iskat neprodan artikel, urediti vračilo, in tako naprej. 

»Odkrito povedano, to zelo donosna branža ni. Provizije pri prodaji so zelo majhne, na drugi strani pa so stroški obratovanja lahko zelo veliki. Tako da je bolj iz meseca v mesec,« pove, je pa zadovoljna, da jim stranke zaupajo in se vračajo. Prihajajo tudi iz Italije. Prek facebook strani objavljajo veliko kosov otroške opreme, oblačil pa niti ne. »Spletno trgovino imamo v mislih za prihodnost, sicer pa raje vidimo, da si stranka artikel ogleda v živo, še zlasti, ko gre za otroško opremo.«

Preberite še: 7 trikov, s katerimi otroke motivirate za pospravljanje

Morda vas zanima tudi: Tako kraljevi vzgajajo otroke: Uporabni nasveti norlandske varuške