Jana Fak: Obrila sem si glavo in se naenkrat počutila bolj svobodno

Nadarjena Mariborčanka, ki je v prvem valu epidemije koronavirusa začela ustvarjati posebne pobarvanke, je navdihujoča ženska. S svojimi ilustracijami nagovarja ljudi k sočutju, saj verjame, da je to še kako potrebno. Zaradi trenutne situacije so se mnogi znašli na robu preživetja, tisti, ki imajo delo, pa se soočajo z nemogočimi zahtevami delodajalcev, zato je marsikdo izgorel. Tudi Janino telo se je uprlo stresu - začeli so ji izpadati lasje in odločila se je, da si pobrije glavo. To spremembo je hvaležno sprejela, ker ji je omogočila, da se poglobi vase, da se sprejme, takšna kot je in da se ne obremenjuje več s tem, da bi bila všečna drugim. ''Zdaj je čas, da povsem sledim svojemu srcu. Moje srce utripa še močneje in živa sem. Kakšno darilo!'' je zapisala na družbenem omrežju.

Na vaši spletni strani piše, da je slikarka Frida Kahko vaša sestra po duši. Zakaj vas navdihuje mehiška slikarka, ki je imela zelo težko življenje?

Frida Kahlo je bila moja vzornica v začetku študija, zdela se mi je pomembna, močna ženska in navdihnila me je zgodba njenega življenja, saj je kljub vsem težavam vztrajala. Zaradi nje sem naredila ilustracijo, ki sem jo aplicirala na majico po tem, ko sem prenehala delati v nekem podjetju kot oblikovalka. Nisem pričakovala takšnega odziva, vendar sem se na podlagi tega odločila, da odprem spletno trgovino, kjer sem do nedavnega prodajala majice, puloverje, skodelice, stenske poslikave. Določene produkte sem v svoji spletni trgovini deaktivirala, saj je zaradi epidemije koronavirusa nemogoče zagotoviti pravočasno dostavo mojih izdelkov. Še zmeraj pa me lahko podprejo z nakupom plakata, portretne ilustracije ali avatar ilustracije.

Vse natisnem takrat, ko prejmem naročilo, da nimam nepotrebnih zalog. Prav tako so ljudje navajeni vse dobiti takoj, kar je v dani situaciji nemogoče uresničiti. Zame je zelo pomembna kvaliteta izdelkov in da imam dober odnos s strankami, ki je zelo oseben. To je trenutno izjemno naporno, saj ob delu, ki ga opravljam kot ilustratorka, nimam dovolj časa za pogovore, dostavo, ustvarjanje. Dolgo sem premišljevala, preden sem se odločila, da preneham izdelovati produkte, ki jih ne morem zagotoviti, saj traja več mesecev, da vse to naredim.

Glede na to, kako natančni, zagnani in profesionalni ste pri delu, sklepam, da ste perfekcionistka.

Ja, še preveč. Vedno me skrbi, da moji izdelki ne bi bili 100 %. Vem, da ne morem vsega narediti brezhibno, vendar je to del mojega karakterja. Zavedam se, da je perfekcionizem zame škodljiv, saj vodi v izgorelost. Nedavno sem bila po dveh projektih popolnoma izčrpana, kar je bil zame opozorilni znak, da moram bolje poskrbeti zase. Potrebovala sem več kot en teden, da sem prišla k sebi in še vedno se nisem povsem obnovila. Žalosti me, da so zahteve nekaterih naročnikov nečloveške, saj sem delala ponoči in podnevi, a to še vedno ni bilo dovolj dobro zanje. Menim, da bi morali biti ljudje bolj razumevajoči, sploh v trenutnem obdobju, ko je zdravje najbolj ogroženo. Delati bi bilo potrebno na drugačen način kot doslej, saj so se okoliščine spremenile in ni presenetljivo, da je ogromno ljudi od izčrpanosti zbolelo. S svojim ustvarjanjem nagovarjam ljudi k sočutju, zato sem v prvem valu epidemije naredila pobarvanko, s katero bom nadaljevala, ko bom imela več časa. Potrebno se je podpirati, si pomagati – če se to ne bo spremenilo, bo sicer svet še vedno obstajal, vendar bo zdravje ljudi še naprej ogroženo.

Nedavno ste priznali, da ste imeli zdravstvene težave in da so vam izpadali lasje. Je to posledica stresa?

Tako je. Zaradi stresa imam že nekaj časa težave s pomanjkljivim delovanjem ščitnice. Problematično je bilo to, da sploh nisem prepoznala, da sem pod stresom, saj izjemno uživam med ustvarjanjem. V meni pa se je medtem nabirala napetost in šokiralo me je, ko so mi začeli izpadati lasje. Takrat sem se odločila, da si obrijem glavo in naenkrat sem se počutila bolj svobodno. Ženske se prevečkrat obremenjujemo s tem, da moramo biti lepe, da moramo ugajati, da moramo dajati vtis, da smo popolne na družbenih omrežjih. Ženskam želim sporočiti, naj se imajo rade, naj se spoštujejo in da ni pomembno, če imaš lase ali ne. Pomembno je, da se dobro počutiš – tako fizično kot psihično.

Veliko sporočil sem prejela, ko sem si obrila glavo, tudi od moških, ki so mi zaupali, da imajo težave s ščitnico, kar me je ganilo. Ni me sram pokazati svoje ranljivosti in povedati, da ne zmorem več. Tudi pri projektih znam sedaj reči, da česa ne zmorem, medtem ko sem prej vsako priložnost hvaležno in ponižno sprejela, kar je bilo zame prenaporno. Za boljše odnose na delovnem področju, pa tudi v zasebnem življenju, bi bilo potrebno odkriti, kako lahko sodelujemo in si pomagamo, namesto da se obsojamo, ocenjujemo. Bolje bi bilo, da bi se osredotočili na to, kdo smo v resnici, ko ostanemo brez vsega - s tem vprašanjem se pogosto ukvarjam in ugotavljam, da me ne opredeljuje le to, da sem ilustratorka, temveč je to le en del mojega poslanstva.

Vas je zaradi tega, ker ste prevečkrat skušali zadovoljiti želje drugih ljudi in pozabili na lastne, nagovorila Magnificova pesem Say No When You Gotta Say Yes, ki ste jo pred kratkim delili na družbenem omrežju?

Ja, ključno je, da znamo reči NE na ljubeč način. To sem se morala naučiti, če hočem preživeti, saj prejmem plačilo za opravljene projekte z zamikom, kot samostojna podjetnica pa moram vsak mesec plačevati prispevke. Zato ne morem sprejeti vsakega projekta.

Potrebno bi bilo ustanoviti sklad, da bi bilo poskrbljeno za preživetje kulturnikov in ustvarjalcev. Če bodo vsi ustvarjalci zboleli, bo situacija grozna. Sprašujem se, kdaj se bomo končno zbudili in spoznali, da je denarja dovolj, le razporediti ga je potrebno pravično. Če bi spustili svoj ego, bi lažje živeli. Očitno se nam mora zgoditi kaos, kot ga imamo sedaj, da se bomo prebudili.

Vi ste se očitno že prebudili, saj s svojo umetnostjo nagovarjate ljudi k nesebičnosti, medsebojni podpori in k sodelovanju.

Vedno izhajam iz svojega srca in nikdar nisem nikomur ničesar slabega storila. Vselej sem podpirala ljudi, kar mi je včasih škodovalo, saj sem najprej poskrbela za druge in šele nato zase. Toda sedaj ravnam drugače. Telefon imam večino dneva izklopljen, zelo malo časa namenim družbenim omrežjem, ki mi služijo le za predstavljanje mojega ustvarjalnega dela, ne pa za razprodajanje moje osebnosti. Zavedam se namreč, da smo v virtualnem svetu izpostavljeni čustvenim vampirjem. Velikokrat se mi je zgodilo, da so ljudje z mano hoteli vsak dan klepetati preko družbenih omrežij, kar sem sprejela, vendar sem sčasoma prepoznala, da me obremenjujejo s svojimi težavami.

Ko ste potrebovali njihovo pomoč in sočutje, pa jih najbrž ni bilo nikjer.

Točno tako. Ko sem resnično potrebovala podporo, mi je pogosto ob strani stal moj prijatelj Boštjan Polanec, ki me je spodbujal, mi prisluhnil in mi bil vsak dan v podporo, me nasmejal, da sem lažje izpeljala projekt do konca in me ni obremenjeval s svojimi težavami.

Nekatere ljudi je presenetilo, ker sem z njimi začasno prekinila stike, vendar sem to naredila zase. Nekateri pa so samodejno odšli iz mojega življenja. Dobro se mi zdi, da sem se lahko umaknila od ljudi, ki so me obremenjevali s svojo destruktivno energijo in sem jim vselej skušala ustreči, ker sem bila velikodušna, prijazna, potrpežljiva.

Pred nekaj tedni ste zapisali, da je bilo to leto za vas najlepše in najbolj zanimivo. Zakaj?

Ker so se mnoge moje iluzije porušile. Velik premik se je zgodil v moji osebnosti, saj sem dojela, da stvari niso takšne, kot se zdijo na prvi pogled. In da moram najprej poskrbeti zase ter ostati zvesta sama sebi.

Preberite še: Tanja Giuliatti Davinić: Gluhi bodo, če česa ne bodo razumeli, raje kimali in vam tega ne bodo povedali

Morda vas zanima tudi: Kaja Avberšek, umetnica s Kickstarterja: Umetnost je vedno našla pot, tudi v najhujših vojnah #pozitivnazgodba