Anita Šumer: Življenje ni vedno »drožasta« potica. Včasih zakisli, kot droži, če dovolj ne skrbimo zanje

»Droži, droži, drožem, droži, o drožeh, z drožmi,« začneva najin drožasti ABC, da takoj rešiva morebitno zadrego vsem, ki jih še ni zajela »drožomanija«. Ta je pravzaprav način življenja Anite Šumer, po rodu iz Prlekije in priseljene na Koroško.  

Kot pravi, je njena zgodba o drožeh, zgodba o ljubezni. Peči je začela zaradi zdravstvenih težav pokojnega moža. Minilo je leto, odkar se je poslovil, v tem času pa je bila peka njena terapija, njena uteha, zatočišče. »Če ne bi pekla, ne vem, kako bi preživela,« je dejala o težkem obdobju.

Toda drožmojstrica, o kateri so že poročali nekateri svetovni mediji, med njimi Business Insider in Daily Mail, je v drožeh, v svojem Rudlu, kot jih poimenuje, našla nov zagon in smisel. Njena prva knjiga Drožomanija, za katero pravijo, da je prava biblija peke z drožmi, je prevedena v pet jezikov, bila je celo nagrajena za najboljšo kulinarično knjigo o kruhu na svetu, njene droži pa so del knjižnice droži v Belgiji. Hkrati pa se zdi, da ji je še vedno v največje veselje, ko z drožmi »okuži« še kakšnega novega ljubitelja peke.

Po čem danes zjutraj diši vaša kuhinja?

Prijetno diši po prazničnih piškotih, ki sem jih seveda pripravila z drožmi. Testirala sem dva recepta, enega za mojo spletno drožino Klub drožomanija, drugega pa za ABC peke z drožmi, v kateri sodelujem s podjetjem Spar. Nekaj jih je cimetom, nekaj z vaniljo, fino so hrustljavi, mmm … Še cel dan diši kuhinja, po praznikih, domače.

Kakšna bo letošnja decembrska peka z drožmi – nam namignete kakšen poseben trend, morda recept?

Potica je kraljica, »drožpotica« pa še posebej. 

Zagotovo ne bodo manjkali »drožasti« medenjaki, nad katerimi so ljudje po navadi navdušeni, izhajajo tudi iz moje druge knjige Slana in sladka drožomanija. Zanje imam star družinski recept prijateljice Irene, tukaj s Koroške. »Podrožila« sem ga, pripravila z drožmi. Z veseljem ga delim z vami, medenjaki so od piškotov tudi moja najljubša izbira. Sicer pa praznikov ni brez potice. Potica je kraljica, »drožpotica« pa še posebej. Naj bo klasična orehova, sama pa odkrivam tudi druge nadeve: makov, rožičev, pehtranov, tudi lešnikov, kombinacij je ogromno.

Se na vas v zadnjem času obrača veliko začetnikov peke z drožmi? V zadnjem letu, v času pandemije koronavirusa, jih je najbrž veliko odkrilo peko z drožmi?

Res je, zanimanje ljudi je poskočilo, še zlasti, ko je v trgovinah zmanjkalo kvasa. Mislim, da sem odposlala več kot 1500 paketov svojih droži naokrog, v zelo kratkem času se je tudi povečalo število članov v naši spletni skupini. V njej s člani delim smernice, navodila, s katerimi se lahko tega loti vsak: si pripravi svoje droži in začne peči. Vse skupaj ima poseben čar, ko si iz moke in vode sam ustvariš svoje droži. Zna pa trajati. Nekateri sicer že pri tem prvem koraku obupajo, ne vztrajajo dovolj dolgo, da bi se ta kisla zmes prebudila. Zato je lažje začeti tako, da dobiš kakšne dobre droži – tako je pot v ta naš čudoviti svet droženja precej lažja. Sama jih pošiljam v suhem stanju, pripraviti jih je treba po navodilih, dodamo jim vodo in pustimo 10-14 ur, da zmes začne delovati, nato pa se že lahko uporabijo. Da, to je slavni Rudl, ki je od lani varno spravljen tudi v knjižnici droži v Belgiji. Tri mesece je trajalo, da so podrobno analizirali droži in ugotovili, kateri mikroorganizmi se skrivajo v njih. Tako imam zdaj črno na belem, da je Rudl res nekaj posebnega.

Vse skupaj ima poseben čar, ko si iz moke in vode sam ustvariš svoje droži. Zna pa trajati.

Kakšen pa bi bil generalni nasvet vsem, ki bi radi poskusili, morda tudi kakšna pogosta opogumljajoča misel, če jim sprva droži ne uspejo?

Moj nasvet bi bil, da naj ne obupajo prehitro, sploh če dobijo droži. Ali pa da začnejo z manjšo količino vode, tako pri drožeh kot tudi pri testu, da ne bodo dobili zmesi za palačinke. Vodo je pametno postopoma dodajati. Poleg tega tudi različne moke različno pijejo vodo. Za začetek bi zato priporočala belo pšenično moko, ker ima najboljši gluten, testo bo najlažje oblikovati. Za začetek se je tudi dobro držati enega recepta. Seveda pa brez vztrajnosti in potrpežljivosti ne gre, tega te droži hitro naučijo.

Zakaj je prav ta peka postala tako priljubljena?

Marca se je širila fama o tem, da je zmanjkalo navadnega kvasa. Tisti, ki smo že prej pekli z drožmi, s tem nismo imeli težav, saj imamo domač kvas, ki ga nikoli ne zmanjka. Ljudje so v tem našli rešitev za peko brez kvasa. Če imaš moko in vodo, pustiš času čas in drožem, da v tej zmesi prebudi življenje, začne brbotati, naraščati. Je pa res, da vse skupaj potrebuje nekoliko več časa, da vzhaja. Dejanskega dela pa ni toliko več kot pri pekovskem kvasu, potrebna sta samo organizacija in načrtovanje.

Verjetno pa je nekaj tudi na tem, da tudi ljubiteljski kuharji radi preizkušajo nove stvari, spremljajo trende.

Vedno poudarjam, da peka z drožmi ni ničesar novega. Ta način priprave je znan že več kot 5000 let, je pa res, da je s pekovskim kvasom utonil v pozabo. Ko se je pojavila možnost, da spečeš kruh tako hitro, da ti ni treba hraniti droži, je bilo zlasti pekom močno olajšano delo, zato so ga sprejeli z odprtimi rokami. Tu na Koroškem pa je denimo tradicija peke z drožmi še kako živa. Predvsem zaradi tradicionalnega koroškega rženega kruha, ki se ga pripravlja z drožmi. Čeprav kmetice priznavajo, da dodajajo tudi malo pekovskega kvasa, da pohitrijo postopek. Se je pa ravno zaradi ržene moke peka z drožmi tu najbolj ohranila. Ržena moka namreč potrebuje malce zakislitve, ki jo dajo droži.

Vse skupaj pa mora danes tudi lepo izgledati, pritegnejo lepe fotografije in estetika. Je peka tudi neke vrste umetnost?

Peka z drožmi je zame zagotovo umetnost. Vanjo daš sebe, svoj čas, ljubezen, strast, vse skupaj pa se tudi pozna na končnem izdelku. 

Peka z drožmi je zame zagotovo umetnost. Vanjo daš sebe, svoj čas, ljubezen, strast, vse skupaj pa se tudi pozna na končnem izdelku. Morda je na začetku na instagramu res pritegnil videz. Prvi članki o mojem kruhu so bili o tem, kako lepo je videti. Zdaj pa je že v ospredju vsebina. Zakaj je ta kruh boljši, bolj zdrav, okusnejši, zakaj ob pravilni pripravi ne bo kisel, kot to predvideva njegovo poimenovanje – sourdough oz. kisli kruh, kar je dobeseden prevod iz angleščine. Kar pike dobim ob tem poimenovanju. Sama pravim, da ni kisel, temveč ima bolj izrazit okus, nek poseben značaj. Je pa seveda pomembno, kako skrbimo za droži, če se nam zakisajo, pa bo ta kruh res bolj kisel.

Sicer pa je za vas peka z drožmi tesno povezana z vašo osebno zgodbo. Peči ste začeli zaradi moža.

Možu so leta 2012 odstranili žolčnik in ni mogel več jesti kruha, pripravljenega s pekovskim kvasom, saj ga je napenjalo, imel je tudi druge želodčne težave. Lahko je jedel le prepečenec in star kruh. Sama prej nikdar nisem pekla kruha, moji pekovski podvigi so bili zelo redki. A kruh pa sva rada jedla, zato sem začela iskati načine, da bi spekla kruh, ki bo imel mehko sredico in hrustljavo skorjico. Preizkušati sem začela druge načine, s sodo, pecilnim praškom, vinskim kamnom. A nič od tega ni dalo podobnega rezultata kot pekovski kvas. Brskala sem po spletu in naletela na droži. Spomnila sem se, da je moja babica tudi vedno pekla kruh in ni uporabljala kvasa. Naredila je tako, da si je shranila delček testa, ga posušila in spravila do naslednje peke. Večer, preden je zamesila, je te suhe droži nalomila v vodo, dodala moko, pokrila in pustila do naslednjega dne. Po rodu sem iz Prlekije, v tistem času je bila peka z drožmi še v uporabi.

Mož je naposled ta moj kruh lahko jedel. Nanj in na njegovo zdravje so ti pekovski izdelki dobro vplivali. Ta peka naju je še bolj povezala, združila, skupaj sva izvajala delavnice, potovala po celem svetu, zaradi peke z drožmi sva obiskala 14 držav, bila sva na Jamajki, v Rusiji, na Portugalskem, na Tajskem …

Lani oktobra je mož umrl, iz ljubezni nadaljujem to svojo pot, ki je prerasla v moje poslanstvo naučiti ljudi peči boljši kruh.

Vedno pravim, da se je vse začelo iz ljubezni. Lani oktobra je mož umrl, iz ljubezni nadaljujem to svojo pot, ki je prerasla v moje poslanstvo naučiti ljudi peči boljši kruh in druge drožaste dobrote. Ko sem začela peči, bi verjetno res lahko na prste preštela ljudi, ki smo pekli z drožmi, vse skupaj pa je počasi preraslo v »drožomanijo« in vodilo do izida prve knjige.

Minilo je leto dni, odkar se je vaš Sašo poslovil. Kako težko je bilo preživljati tako težko osebno zgodbo, hkrati pa ustvarjati uspešno karierno pot? So bili droži tudi neke vrste uteha?

Če ne bi pekla, ne vem, kako bi preživela. Prva dva meseca sem vsak dan pekla, vse skupaj predelovala s testom in drožmi vmes. To je bila moja »drožasta« terapija, prav tako podpora, ki sem jo imela v celotni skupnosti Drožomanije, ki sva jo zgradila skupaj s Sašom. Z njimi sem delila vse, smeh in solze. Vsi smo ljudje in vsi vemo, da življenje ni le »drožasta« potica. Se kdaj tudi zakisli, kot droži, če ne skrbimo zanje.

Kako sicer izdelki z drožmi vplivajo na zdravje, komu bi jih priporočili?

 Peka me umiri, prizemlji, upočasni. Je nekakšen kontrapunkt življenju, ki je tam zunaj pobezljalo.

Priporočila bi jih vsem, tistim, ki imajo radi kruh in pekovske izdelke. Vse, kar lahko pripravite s kvasom, lahko tudi z drožmi. Poleg divjih kvasovk vsebujejo namreč tudi mlečnokislinske bakterije, ki so zadolžene za mlečnokislinsko fermentacijo, zaradi katere so snovi v moki že deloma predprebavljene ob ustrezno dolgem vzhajanju. Škrob in tudi gluten se deloma razgradita, zato so ti izdelki tudi lažje prebavljivi, ne napihujejo in so tudi dlje obstojni. Zaradi te fermentacije se zmanjša tudi vsebnost fitinske kisline, ki veže nase vitamine in minerale, ti postanejo posledično telesu dostopnejši. Če imate radi kruh in če želite vedeti, kaj jeste, priporočam peko z drožmi.

Hkrati pa vse skupaj lahko postane neka meditacija in doprinos k duševnemu zdravju. Mene osebno peka umiri, prizemlji, upočasni. Je nekakšen kontrapunkt življenju, ki je tam zunaj pobezljalo.

Na kaj ste v svoji drožkarieri najbolj ponosni? Ste si predstavljali, da bi postali glavna »drožmojstrica« pri nas?

Peči sem začela leta 2012, pet let pozneje izdala prvo knjigo, letos pa še drugo, Slana in sladka drožomanija. Letos se je res vse skupaj poklopilo, peka z drožmi je doživela bolj množični preboj. V tej skupnosti, ki mi jo je uspelo povezati z drožmi, nas druži strast do peke, deljenja znanja o peki. Ponosna sem na prvo knjigo, ki je prevedena v pet tujih jezikov, kot tudi na drugo, ki je bila pravzaprav moja osebna terapija. Vidim, da so ljudje začutili, da je napisana s srcem in ljubeznijo. Najbolj pomembno pa mi je to, ko vidim veselje in strast v očeh tistih, ki jim predajam znanje o drožopeki. Z vsakim zdroženim hlebčkom spreminjamo svet na bolje.

Kaj vas čaka v prihodnjem letu, kakšni novi projekti in izzivi?

Ljudje, ki so imeli prej strah pred drožmi, so videli, da niso noben bav-bav.

Še naprej bom izvajala tečaje tudi prek Zooma, v katerih gremo s sodelujočimi skupaj skozi vse postopke priprave droži, zamesimo testo, ga oblikujemo, spečemo. Ljudje, ki so imeli prej strah pred drožmi, so videli, da niso noben bav-bav. Ko ti vse skupaj nekdo pokaže, gre s teboj skozi ves postopek, je vse lažje. V spletni drožini Klubu drožomanija sem enkrat tedensko na voljo za vprašanja, nasvete, se javim v živo, vodim pa tudi spletno »drožkuhinjo«, v katero nalagam video vsebine z recepti, tehnikami, postopki. Sledi jim lahko vsak posameznik, so neka velika zakladnica idej in znanja. Te vsebine bom še nadgrajevala, vmes pa se bo gotovo zgodil še kakšen projekt, tudi dobrodelni. Dobrodelnosti sem se namreč zavezala že s prvo knjigo – del sredstev je bil namenjen deklici s cerebralno paralizo, del izkupička od druge knjige pa gre za Projekt Vida in društvu Humanitarček. V sklopu njihove decembrske akcije smo pripravili tudi »lunch pakete« za starostnike, s knjižico receptov in pravim, izvornim Rudlom.

Preberite še: Ekskluzivno: Vse to je v novi knjigi Sladka in slana drožomanija Anite Šumer

Morda vas zanima tudi: 27-letna Klavdija z ganljivim projektom osrečuje otroke #pozitivnazgodba