Delozlom: Instagram profil, ki razkriva slovensko bedo

Delozlom je Instagram profil, ki je strah in trepet delodajalcev, ki kršijo delavske pravice in ignorirajo svoje dolžnosti.

5.2.2020 ob 5:50 | Foto: GettyImages | Avtor: P. Pa.

Delozlom: Instagram profil, ki razkriva slovensko bedo

Ste že slišali za Delozlom? Če še ne, je čas, da preverite Instagram profil, ki je »z vami na wc-ju, ko jokate med delovnim časom (če imate to srečo, da imate delovni čas).« Ja, prav ste prebrali. Ko boste začeli prebirati izpovedi, vam bo šlo hkrati na smeh in na jok. Najbolj žalostno pri vsem skupaj pa je to, da je to kruta realnost na slovenskem trgu dela. 

Delozlom: najprej jamr, pol upor

Gre za profil, na katerem od lanskega novembra objavljajo zapise in izpovedi študentk in študentov, delavcev in delavk, ki se na trgu dela srečujejo z nemogočimi razmerami, šikaniranjem, nizkimi in nerednimi plačili ter kršitvami njihovih pravic. Začelo se je kot "jamranje", zdaj pa je iz tega nastalo pravo gibanje, v okviru katerega je Delozlom skupaj z Inštitutom 8. marec  pripravil peticijo proti izkoriščanju na delovnem mestu. Podpise bodo zbirali do prvega maja. 

V nekaj mesecih so na Delozlomu objavili več kot 280 zapisov. Med njimi so v večini zapisi in korespondence med delodajalcem in delavcem. Objavljeni so tudi številni razpisi za delo, v katerih imajo delodajalci vprašljive zahteve.

A največ je takšnih, ki se nanašajo na neplačane honorarje. Izgovori delodajalcev, zakaj niso plačali opravljenega dela pa so naravnost absurdni. Ob vseh zapisih in prebranem ni prav nič čudnega, da se mladi znajdejo v stiski in da izgubljajo voljo do dela. 

Zahtevajo pravično plačilo in dostojne pogoje

»Zbrana pričevanja so dokazala, da so v Sloveniji delavske pravice sistematično kršene. Potrebno je takojšnje ukrepanje za udejanjanje pravic, ki ostajajo zgolj na papirju, in spremembe na strukturni ravni,« so zapisali na spletni strani, kjer so objavili peticijo in dodali, da zahtevajo, da se uvede sistematično izobraževanje o delavskih pravicah, da delodajalci, ki zamujajo s plačili niso več upravičeni do državnih subvencij in poslovanja z javnim sektorjem.

Med drugim zahtevajo okrepitev kadra delovne inšpekcije in prestrukturiranje prikritih delovnih razmerij v redna, določitev maksimalnega deleža študentskega dela v podjetjih, obvezni 12-urni počitek med zaporednima delovnima dnevoma za študentsko delo, dodatek za nočno in nedeljsko študentsko delo in prepoved brezplačnih pripravništev.

Preberite še: To je največja težava pri delu od doma

Morda vas zanima tudi: Lea Bernetič, Slovenka, ki v Londonu pomaga mladim podjetnikom: "Zastonj se ne dela!"


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)