Delam v Ljubljani, stanovanja v prestolnici pa si ne morem privoščiti. Kam naj se preselim?

Nepremičnine so vse dražje. Ni dvoma. Iz tega razloga se je marsikdo znašel v zagati, saj si lastne nepremičnine ne more privoščiti. Med njimi tudi naša bralka, ki se nam ni predstavila, zato jo bomo imenovali kar Ana. Razkrila nam je, da ima službo v Ljubljani in da si želi postati ena od večine Slovencev, ki imajo svojo nepremičnino. Zaradi varnosti, kot pravi, in ker ima dovolj selitev. Za ta podvig, ki terja pod palcem kar nekaj deset tisoč, če ne sto tisoč evrov, se je odločila ravno v obdobju, ko so cene nepremičnin precej zasoljene, po besedah Banke Slovenije iz zadnjega poročlila o finančni stabilnosti so celo nekoliko precenjene. A padcev (zaenkrat) ni pričakovati. Bralka zato razmišlja, da bi se iz prestolnice odselila in postala ena od več deset tisočih Slovencev, ki v prestolnico dnevno migrirajo na delo. Na njeno pobudo smo preverili, koliko bi jo stala pot v Ljubljano, kjer se nahaja njeno delovno mesto, če bi se preselila v enega od naključno izbranih 21 krajev po Sloveniji.

Ljubljana proti ostalim 

Selitev iz prestolnice bi Ani zagotovila prihranek pri nakupu stanovanja (če bi kupila isto kvadraturo). Kvadratnih meter rabljenega stanovanja v Sloveniji je v 2020 po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) stal 1750 evrov (govorimo o mediani, da dobimo letošnje cene, pa je treba ceno iz 2020 povečati za nekaj odstotkov), najdražji pa je bil v prestolnici. Za povprečnega je bilo tam treba odšteti nekaj manj kot tri tisoč evrov. V Mariboru bi naša bralka za ta isti znesek namesto enega kvadrata dobila več kot dva (1400 evrov za kvadratni meter), prav tako v Celju (1450 evrov za kvadratni meter). Nekoliko slabše bi jo z nakupom stanovanja odnesla v Kranju z okolico, kjer kvadratni meter rabljenega stanovanja stane 2270 evrov, ali v Kopru, kjer je bilo za vsakega treba odšteti 2500 evrov. Manj kot 1500 evrov je stal kvadratni meter rabljenega stanovanja v Mariboru (1400 evrov), Celju (1450 evrov), na Koroškem, Pohorju in Kozjaku (1110 evrov), v Šaleški dolini (1270 evrov), na Notranjskem območju (1370 evrov), Ptujskem polju (1170 evrov), Posočju in Idrijskem območju (1030 evrov), Slovenskih goricah (1010 evrov), Savinjski dolini (1400 evrov), Savinjskem hribovju (1180 evrov), Kočevskem območju (1070 evrov), Krško-brežiškem polju (1150), Posavju (1010), tisoč ali celo manj pa v Zasavju (910 evrov), Prekmurju (960 evrov), Beli Krajini (910 evrov) in v območju Haloz ter Boča (1000 evrov).

Za tiste, ki vas zanima več o cenah nepremičnin v 2020, celotno poročilo geodetske uprave najdete na povezavi, med objavljenimi poročili o dogajanju na trgu nepremičnin, pa se osredotočimo na pot v prestolnico. 

Tri alternative

Ana zaenkrat še živi v Ljubljani, njeno glavno prevozno sredstvo pa je kolo, ob slabem vremenu avtobus. Avta nima. Ko in če se bo iz prestolnice odselila, bo dvokolesnik na nožni pogon moral postati avto (lahko se tudi pridruži komu pri vožnji v prestolnico, sotrpine pa najde denimo prek spletne aplikacije Prevoz, s čimer si lahko potne stroške precej zniža ali nekomu drugemu), alternativa pa je seveda javni prevoz – vlak ali avtobus. Pri tem je treba vedeti, da ima vsak od omenjenih prevozov svoje prednosti, pa tudi slabosti. Z avtom se lahko zapeljemo pred vrata službe, trgovine, skratka, do cilja, medtem ko z avtobusom in vlakom tega ne moremo storiti. Z avtom se odpeljemo izpred hiše ali bloka ob želeni uri, na vlak ali avtobus pa vstopimo na postajališču in točno ob uri. Na vlaku in avtobusu lahko v miru preberemo knjigo, se morda pripravimo na sestanek, brezskrbno pregledamo pošto ali celo meditiramo, ko držimo volan v rokah, pa nič od naštetega ne moremo. Pravzaprav se nam pri vožnji z avtom kaj hitro utegne zgoditi, da obtičimo tudi v prometnem zamašku (no, v prometnih zamaških obtičijo tudi avtobusi, zamude vlakov pa tudi niso nekaj neobičajnega). Tisti, ki se dnevno vozite v Ljubljano, veste o čem govorimo. Da ne pozabimo: za avto potrebujete tudi parkirno mesto. Kljub vsemu naštetemu je vožnja z avtomobilom praviloma časovno manj potratna. Preden vas zasujemo s podatki, pa naj predstavimo še predpostavke.

Kako smo računali in kje smo dobili podatke

Po pogovoru v redakciji smo naključno izbrali 21 manjših in večjih krajev po Sloveniji, kamor bi se Ana morebiti želela preseliti. To so (po abecednem vrstnem redu) Ajdovščina, Celje, Cerknica, Divača, Gorica, Ivančna Gorica, Kamnik, Koper, Kranj, Logatec, Maribor, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Radovljica, Sežana, Trebnje, Vipava, Vransko, Vrhnika in Žalec. Preverili smo, kolikšna je razdalja do prestolnice, koliko časa bi v povprečju trajala vožnja v Ljubljano in nazaj domov (dejstvo je, da bi ta čas lahko porabila za kaj bolj koristnega), zanimalo pa nas je seveda tudi, koliko bi selitev obremenila Anino denarnico.

Predpostavil smo, ko govorimo o avtomobilu, da ima vozilo, ki ga poganja bencin (liter tega sredstva stane po trenutnih podatkih okoli 1,33 evra), v Ljubljano pa mora 20-krat vsak mesec (ker ni navedla, ali ji bo potne stroške iz drugega kraja poravnaval delodajalec ali je morda samozaposlena, bomo predvideli, da jih bo pokrivala sama). Dolžino poti v kilometrih in trajanje poti v urah ter minutah smo pridobili s spletnih strani Viamichelin. Izdatek za vzdrževanje vozila smo zaradi poenostavitve zanemarili, predpostavili pa smo tudi, da na vozilu že ima nameščeno vinjeto. 

Podatke o trajanju voženj in ceni vozovnic z javnim prometom (avtobus in vlak) smo pridobili s spletnih strani Slovenskih železnic in ljubljanske avtobusne postaje (pa tudi s strani največjih avtobusnih prevoznikov). Pri vlaku smo upoštevali vozovnice za drugi razred, pri mesečni in letni vozovnici pa smo med abonentsko relacijsko (namenjena za točno določene razdalje) in pavšalno za vse relacije (potovanje po vseh Sloveniji) izbrali tisto od njiju, ki je bila za potrošnika cenejša. Pri avtobusnih vozovnicah smo upoštevali nesubvencionirane mesečne, ki jih ponujajo pri integriranem javnem potniškem prometu (IJPP).

Pa začnimo s trajanjem voženj.

Vlak le enkrat hitrejši od avta, avtobus nikoli

Ena od prednosti avtomobila je hitrost. Če se mudi, lahko nekoliko bolj pohodimo stopalko za plin, seveda znotraj omejitev in vremenskim pogojem ustrezno. Če se nam ne, se lahko lepo sprostimo in uživamo v vožnji skozi okoliš. Pripeljemo se lahko kamorkoli, medtem ko se z vlakom v prestolnico pripeljete iz 16 izbranih krajev od 21, je razvidno iz trenutnih voznih redov (pregledovali smo za datum 18. oktober 2021, povezav ni z Ajdovščino, Cerknico, Vipavo, Vranskim in Vrhniko), z avtobusom pa boste dnevni migranti imeli nekaj več sreče, saj iskalnik na spletni strani Avtobusne postaje Ljubljana ne najde povezave edino s Ptujem.

Pregledali smo trajanje voženj in ugotovili, da je skoraj v vseh primerih avtomobil najprimernejši za tiste, ki so nenehno v časovni stiski. Če primerjamo z vlakom in avtobusom, je vedno hitrejši, izjema je le najhitrejša pot vlaka iz Kranja. Vlak v najboljšem primeru porabi 20 minut (vozi pa lahko tudi 38 minut), avto pa predvidoma 31. Precej blizu je Kamnik, od koder z avtom pridete v Ljubljano prej za vsega minuto (najboljši primer; v najslabšem vožnja z vlakom traja tudi 46 minut), pa tudi Celje (vlak v najboljšem primeru zaostaja tri minute), Radovljica, Logatec (oba +11 minut), Postojna, Ptuj (+14 minut), Maribor (+15 minut). Vozni redi vlakov sicer razkrivajo, da so lahko vožnje precej dalj trajajoče od tistih z avtom, v najslabših primerih lahko celo najhitrejše vožnje presegajo dvakratnik in več časa, ki je potreben za premagovanje poti z avtom (denimo Nova Gorica in Koper). Vožnja z vlakom lahko v določenih primerih traja tudi krepko čez tri ure, v najslabšem primeru celo 4,5 ure.

Vožnja avtobusov, če primerjamo z avtom, praktično v vseh primerih traja dlje. Le v enem primer, pri Logatcu, je mogoče v najboljšem primeru pot z avtobusom premagati v istem času kot z avtom. Le minuto zaostanka v primerjavi z avtom pridela najhitrejši avtobus iz Postojne, dve iz Ivančne Gorice, deset in manj pa avtobusih iz krajev Ajdovščina (+8 minut), Cerknica (+10 minut), Kamnik (+9 minut), Koper (+4 minute), Kranj (+6 minut), Radovljica (+8 minut), Vipava (+10 minut), Vrhnika (+5 minut) in Žalec (+6 minut). Treba pa je poudariti, da smo v prejšnjem primeru naštevali zgolj najboljše scenarije, medtem ko lahko traja vožnja z avtobusom v najslabših prmerih tudi dvakratnik in več najhitrejše vožnje.

Kaj pa, ko primerjamo avtobus in vlak? Ajdovščino, Cerknico, Vipavo, Vransko in Vrhniko vlak sploh ne obišče, medtem ko avtobus zavije tudi v te kraje. Če gledamo najhitrejše vožnje, je avtobus v večini primerov hitrejši, le med Ljubljano ter Celjem, Kamnikom in Kranjem ga prekaša vlak. 

Več o tem v spodnji tabeli, v nadaljevanju pa si bomo nekoliko podrobneje pogledali, koliko nas bo stala pot.

Vlak je praviloma cenejši, a en kraj je izjema

Od 21 krajev, ki smo jih izbrali vnaprej, pet prej naštetih (razvidnih so tudi iz tabele) sploh nima povezave z vlakom, jih pa je mogoče doseči z avtobusnim prevozom. Pomembno je vedeti, da avtobusarji in Slovenske železnice prodajajo mesečne in letne vozovnice, pri tem, da cena letne vozovnice znaša praviloma osemkratnik mesečne (pri gorivu tega zneska ne moremo privarčevati).

Pri vožnji z avtomobilom načeloma velja: več prevoženih kilometrov, več porabljenega časa in več zapravljenega denarja (načeloma, ker se v vsak kraj pač ne moremo zapeljati po avtocesti). Ano bi po podatkih spletne strani Viamichelin pot z avtom največ stala, če bi se med 21 kraji preselila na Ptuj. Na dan bi to pomenilo na vsak delovni dan potrošenih skoraj 22 evrov zgolj za gorivo (v obe smeri), na mesec 453, na leto pa več kot 5400 evrov (z avtom bi v tem primeru prevozila vrtoglavih 61 tisoč kilometrov, kar v relativno kratkem času prinaša številne servise, precej verjetno pa tudi relativno hitro menjavo vozila). Seveda bi si lahko strošek krepko znižala, če bi se skupaj z njo kdo vozil v Ljubljano (ali več oseb, kar pa spet terja nekaj več logistike, nekaj več prilagajanj). 

Mesečna vozovnica

Če se osredotočimo najprej na mesečne vozovnice za vlak in avtobus, se Ani, gledano striktno iz stroškovnega vidika, sami izplača voziti z avtomobilom le iz Vrhnike. Vlak tja ne pelje, medtem pa je avtobus 5,40 evra cenejši na mesec. V ostali osmih primerih je cenejši vlak, v 12 pa avtobus, kar jasno prikazuje tabela. Razlike pa so že na mesečni ravni gromozanske. Poglejmo primer Maribora, kjer je prihranek med kraji, kjer sta na voljo tako avtobus kot vlak, tudi najvišji: če bi se vozila z avtobusom, namesto z avtom, bi privarčevala 147 evrov, če z vlakom, pa kar 212 evrov (pri tem je treba omeniti, da bi za eno smer vožnje v najboljšem primeru žrtvovala dodatnih 12 minut svojega časa, ko bi šla na poti z avtobusom, ali 15 minut, ko z vlakom). Če se iz kakršnegakoli razloga Ana ne bi želela voziti z avtobusom, potem bi dobili še en kraj, od koder je stroškovno bolj smiselno z avtom - Logatec. Gorivo bi jo namreč v tem primeru stalo 116 evrov na mesec, medtem ko bi jo mesečna vozovnica 120.

Kaj pa, če bi Ana imela sopotnika, s katerim bi si delila potne stroške? Naš izračun kaže, da bi to tehtnico spet močno prevesilo v korist avtomobila. Edini primer, ko to ne bi bilo res, je pri vožnji iz in v Ptuj, kjer bi z mesečno vozovnico za vlak kljub temu privarčevala tri evre. 

Letna vozovnica 

Pri letni vozovnici se prihranki v korist javnega prometa povečajo. Medtem ko stroški za gorivo naraščajo premosorazmerno s prevoženimi kilometri (prevoženi službeni kilometri v mesecu × 12), se z vlakom ali avtobusom, ko ima uporabnik IJPP vozovnico, štiri mesece vozi brezplačno (cena letne vozovnice je strošek mesečne × 8). To pomeni, da sta tako vlak kot avtobus v čisto vseh primerih stroškovno bolj ugodna možnost. Ob predpostavki, da bi se z Ano nekdo vozil (ali pa Ana z njim), s čimer bi si stroške razpolovila, bi se bilo še vedno bolj ugodno z avtobusom voziti iz Celja (prhranek 124 evrov), Nove Gorice (445 evrov), Kopra (170 evrov), Maribora (304 evre), Novega mesta (12 evrov), Vipave (48 evrov) in Žalca (17 evrov). Pa če primerjamo z vlakom? Vožnja z njim bi bila ugodnejša iz Celja (54 evrov prihranka), Nove Gorice (383 evrov), Kopra (378 evrov), Kranja (97 evrov), Maribora (825 evrov), Ptuja (930 evrov) in Radovljice (59 evrov).             

Kaj vam pomeni več

Enoznačnega odgovora, ali je bolje ostati v Ljubljani ali se odseliti, ni. Vsekakor selitev lahko prinese nekaj več udobja, v smislu večjega prihranka denarja (kar pomeni večjo varnost, če se karkoli zgodi) ali večje nepremičnine, ni pa to edini zorni kot. Vožnje v Ljubljano, pa naj bo to z avtom, vlakom ali avtobusom terjajo vaš čas in denar. To je tisti čas, ki bi ga lahko porabili za rekreacijo in regeneracijo, druženje ali ustvarjanje (tudi dodatnih prihodkov). Vsekakor je potreben nek kompromis. Kaj se bo odločila naša bralka, bomo izvedeli, če nam bo sporočila. Konec koncu pa ji vedno ostane tudi možnost, da po selitvi zamenja tudi službo in si jo najde v lokalnem okolju. To je sicer precej odvisno od tega, kje bo našla novi dom, je pa vsekakor dobra novica, da aktualna vlada vidi Slovenijo v prihodnosti decentralizirano in s skladnim regionalnim razvojem. Upamo, da tudi prihodnje vlade.   

Sicer pa vabimo vse, ki ste se preselili iz večjih krajev v okolico (ali pa še dlje), da z nami delite vaše izkušnje. Ste to kdaj obžalovali, kje vidite prednosti in kje slabosti in ali svojo takratno odločitev zagovarjate še danes?

Preberite še: 10 super trikov za prihranek goriva

Morda vas zanima tudi: Kupujete rabljeni avtomobil? Tu so vsi nasveti, na kaj morate biti pozorni