4.8.2022 ob 11:00 | Foto: Getty Images/Istockphoto, Jose Luis Gonzales/Reuters
Do nedelje obeležujemo svetovni teden dojenja. Z aktivnostmi med kampanjo Svetovne zveze za dojenje (WABA) želijo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja, ki je naraven način hranjenja dojenčka – materino mleko mu do zaključka šestih mesecev zagotavlja vse potrebno za rast in razvoj (energijo, hranila in tekočino).
Z novimi spoznanji o potrebah otroka postaja dojenje po prvem letu in dojenje malčka spet nekaj bolj vsakdanjega.
Raziskava, imenovana SI.Menu (opravljena v letih 2017 in 2018), je pokazala, da se v Sloveniji prehrana večine dojenčkov v prvih dneh začne z dojenjem (90,2 odstotka), medtem ko s starostjo odstotek dojenih dojenčkov hitro upada, rezultate ob svetovnem tednu dojenja v brošuri, objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, povzema Vida Fajdiga Turk, univ. dipl. inž. živ. tehnol., spec. klin. dietet. Doji se nekaj več kot polovica (54,6 odstotka) šestmesečnih dojenčkov, pri dvanajstih mesecih pa matere dojijo le še petino dojenčkov.
Križali so tudi podatke o doseženi izobrazbi mater in ugotovili, da jih doji več tistih z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe kot mater z nižjo stopnjo izobrazbe.
Iz zgornje raziskave lahko ugotovimo, da dojenje malčka po prvem letu v Sloveniji ni prav pogosto: v povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo sedem mesecev, najdaljše obdobje dojenja, zabeleženo v raziskavi, pa je bilo šestindvajset mesecev. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Unicef sicer priporočata dojenje, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let, lahko tudi več.
Kako dolgo torej dojiti otroka? Na to vprašanje odgovor ponuja dr. Zalka Drglin: »Na podlagi obstoječega znanja ne moremo začrtati zgornje starosti, do katere je dobro zaključiti z dojenjem. Nobenih dokazov nimamo, da bi zaradi dojenja po prvem letu nastajala škoda otrokovemu telesnemu razvoju ali njegovi duševnosti. Obstajajo pa dokazi, da tako dojenje koristi otrokovemu in materinemu zdravju.« Izpostavlja še, da nekatere raziskave kažejo na povezavo med dolžino obdobja dojenja in inteligenco otrok.
Če dojenje malčka premislimo z vidika antropoloških spoznanj, ugotovimo, da je za človeško raso “normalno” zaključevanje z dojenjem otroka v starosti med dva leti in pol in sedem let.
Drglinova izpostavlja še sledeče: »Vse dotlej, dokler mati otroka doji, naj bo to leto, dve leti ali več, dojenje pomaga pri zaščiti pred boleznimi. Če se otroci dojijo tudi po prvem letu, je tveganje, da bodo zboleli, manjše. Raziskave kažejo, da so malčki, ki se dojijo, manjkrat bolni.« Poudarja še eno zanimivost: z meseci dojenja se povečuje zaščita otroka in matere pred kroničnimi nenalezljivimi obolenji: »Tako je na primer pri malčkih, ki se dojijo, tveganje za alergije v življenju manjše, manjša je tudi verjetnost debelosti v otroštvu in adolescenci.«
Nezanemarljivo je tudi, da zadovoljevanje otrokovih potreb z dojenjem, na primer po ugodju, varnosti, tolažbi, pomiritvi prispeva k njegovemu čustvenemu razvoju: »Otroci, ki dosežejo (primerno) neodvisnost v svojem lastnem ritmu, so bolj gotovi vase kot tisti, ki so jih prezgodaj silili k odcepitvi. Malčki, ki se dojijo, so socialno dobro prilagojeni. Če je le mogoče, naj otrok spontano preraste svojo potrebo po dojenju. To imenujemo odstavljanje od prsi na otrokovo pobudo.«
oddajte komentar