Svetovni dan dojenja: Opazke, ki jih mame, ki (ne) dojijo, ne želijo poslušati

Novopečene mamice so ob prihodu otroka navadno deležne kupa uporabnih nasvetov mam, babic, tet in znancev ter malo manj dobrodošlih komentarjev preostale družine, sosedov, znancev, neznancev in povsem naključnih mimoidočih posameznikov. Neprimernih vprašanj in nasvetov po mnenju tistih, na drugi strani vozička, skoraj ni.

Svetovni dan dojenja, ki ga obeležujemo prav zdaj, ozavešča o pomembnosti dojenja, prek katerega otrok prejme optimalna hranila, povezujejo pa ga tudi z boljšim zdravjem mater. Eno od sporočil dneva je tudi to, da dojenje novorojenčku da enake možnosti za preživetje, ne glede na finančno stanje družine, spol, raso, narodnost ali vero. Navajajo tudi dejstva, da je dojenje ekološko, nenazadnje pa tudi brezplačno. Slovenija je sicer v številu doječih mater v samem vrhu. Nekaterim dojenje steče brez posebnega truda, medtem ko za druge to predstavlja precejšen stres. Tako padejo v začaran krog – več stresa, manj mleka. In da je mera polna, je družbeni pritisk na mame, ki jim dojenje ne steče v iste pol ure, ko prerežejo popkovino, še večji.

Ob svetovnem dnevu dojenja smo na to temo poklepetali s petimi slovenskimi mamami, doječimi in tistimi, ki so malčke zaradi takšnih in drugačnih razlogov hranile z mlečnimi formulami in vprašali, kakšnih opazk so najmanj vesele in jim v resnici niso prav nič v pomoč.

Najboljši način, kako bosta to izvedla, morata najti sama, brez komentatorskih opazovalcev zunaj "igrišča"

"Meni je šlo precej na živce pametovanje o "pravilnejših" tehnikah dojenja. Če kdo, potem mama dobro ve, kaj njenemu otroku najbolj paše. Enim dojenje v sede, drugim v leže, nekateri malčki so zadovoljni zgolj med dojenjem v stoje. Ja, dojenje je zakon in nenazadnje imaš na tak način vedno ob sebi topel in svež obrok za malčka. Najboljši način, kako bosta to izvedla, pa morata najti sama, brez komentatorskih opazovalcev zunaj "igrišča"," nam je zaupala 35-letna mama dveh dojenih otrok.

Na začetku je sploh hudo, ko si neprespana, hormoni divjajo, otrok se dere, ti mu svoje prsi rineš v usta in zraven jočeš. Ja, jočeš.

"Pri nas dojenje na začetku ni steklo ravno gladko. In res sem bila sita komentarjev v smislu: "Tvoje mleko je najboljša hrana za tvojega otroka, ne moreš mu tega odrekat!" Seveda mi je jasno, da je to dobro za mojega otroka! Kdo tega ne razume? Vse to vemo. In tiste, ki jim na začetku ne gre, se zaradi takšnih komentarjev še bolj sekirajo. Kar ni ravno najboljša vzpodbuda. "Saj bo šlo, kar vtrajaj in pristavljaj!" te potem bodrijo – v resnici pa bolj jezijo, kot da ti tudi to ni že jasno. Na začetku je sploh hudo, ko si neprespana, hormoni divjajo, otrok se dere, ti mu svoje prsi rineš v usta in zraven jočeš. Ja, jočeš. Ampak potem res steče – vsaj pri nama je – in te tudi komentarji več ne vržejo iz tira," se prvih srečanj z dojenjem spominja 28-letna mamica polletnika.

"A ga dojiš? Ne?! Kako ne? Zakaj pa ne?"

"A ga dojiš? Ne?! Kako ne? Zakaj pa ne? To je dobro za otroka! so besede, ki mi še danes odzvanjajo v ušesih," se spominja mamica danes zdrave triletnice, ki je zrasla ob flaški in mlečni formuli. "Ni nama šlo, res ne. Med vsem trudom do trenutka, ko sem obupala, sva kombinirali s flaško in danes ji nič ne manjka. Bolna v teh treh letih ni bila skoraj nič in zelo sva navezani. So še številni drugi faktorji, ki botrujejo dobrim odnosom in zdravju, ne zgolj dojenje."

S tem se strinja tudi 27-letna mama dveh fantkov, ki je sicer dojila tudi sama. "Tiste, ki ne dojijo, morajo vsak dan poslušati, kako so dojeni otroci na boljšem, bolj zdravi in kako je povezanost med mamo in otrokom, ki ga doji, najmočnejša. Mame, ki hranijo s flaško, malčke prav tako stisnejo k sebi. Ta čarobna vez je tu že od začetka."

"A ti ga imaš pa ves čas na joški?"

"Z dojenjem na srečo nisem imela nobenih težav, bolj so mi šle na živce kakšne opazke domačih … Prve mesece se nisem trudila vzpostaviti reda pri hranjenju, zato se je dojenček dojil, ko se je pač želel. Nisem gledala na uro, koliko je minilo od zadnjega dojenja in ugotavljala, čemu ta jok, če je ravnokar jedel. Sem ga pač spet podojila. Se pa spomnim, da so mi bližnji, za katere vemo, kako radi povedo kaj pametnega, takrat vsakič pripomnili: "A ti ga imaš pa ves čas na joški." Oh, res nisem rabila takšnih opazk. V obdobju, ko se tako ali tako soočaš s številnimi vprašanji, ko si najbolj ranljiv, hkrati pa moraš biti najbolj stabilen, te lahko že eno povsem nedolžno vprašanje vrže iz tira in ti da misliti. Zato sem vesela, da sem se že kar kmalu odločila, da bom in v času nosečnosti in kasneje pri negi in vzgoji poslušala tri glasove: svojo intuicijo, svojo mamo in svojo sestro. Ostali nasveti pa grejo največkrat skozi eno uho notri in drugega ven," sklene mama enoletnega fantka.