Izpoved: Štiri velike napake, ki sem jih zagrešila kot soproga

Potem, ko se zakon konča z ločitvijo, je za vse slabo vselej lažje okriviti drugo stran. Tega se zaveda tudi avtorica Sloane Bradshaw, ki je sčasoma prišla do spoznanja, da del krivde za zakonski brodolom nosi tudi sama in izpostavila štiri lastne napake, ki so pripeljale do končnega izkupička. Takole se je posula s pepelom:

"Potem, ko se je končal najin desetletni zakon, sem seveda s prstom kazala na bivšega soproga. On je varal, odšel in se nikoli ni ozrl. A da bi bila v naslednjih zvezah varna pred podobnim scenarijem, sem se morala zazreti tudi vase in si priznati svoje največje napake. Ni jih bilo malo, sledeče pa so najbolj usodno vplivale na celoten razplet.

Otroke sem vedno postavljala na prvo mesto

Otroke imaš kot starš rad. Zlahka jih obožuješ in za to, da v tvojem srcu zavzemajo posebno mesto, se jim ni treba truditi.

S partnerjem je drugače. Za dober partnerski odnos se je treba truditi. In jaz se nisem dovolj zavzeto.

Vso svojo energijo sem usmerjala v odnose s sinom ter hčerko. Pri tem se nisem ozirala na soproga. Vseeno mi je bilo, ali se nam je lahko pridružil pri igri, na izletu, pri zabavi ali morda naš izbrani trenutek njemu ni ustrezal. Mislila sem si, da tako ali tako raje dela, kot se druži z nami.

Ob večerih sem se namesto z njim, crkljala z otroki, raje sem spala v njihovih posteljah ter se izgovarjala, da on smrči in še bi lahko naštevala. Tako nikoli nisva imela časa samo za drug drugega. Morda enkrat na leto, ob obletnici.

V odnosu s svojimi starši nisem postavila meja

Prihajali so nenajavljeni, včasih pozno zvečer. Pomagali so mi v hiši ter okoli nje, mama je večkrat oprala naše perilo, skuhala kosilo, oče je kosil trato in skrbel za razmajane vijake. Napaka, seveda.

Še celo na počitnice smo hodili z mojo mamo in očetom, pred nama sta karala najine otroke, ker ju nisem hotela užaliti in prizadeti, sem samo molčala.

Večkrat se je zgodilo, da nisem avtonomije lastne družine postavila na prvo mesto in moj bivši je dobil občutek, da se ni poročil samo z menoj, temveč s celo družino, kar mu, jasno, ni bilo všeč.

Vzela sem mu dostojanstvo

Nihče ni popoln in vsak ima napake. Sama sem se napak svojega soproga dobro zavedala, a namesto, da bi se o njih pogovorila z njim, sem vse počez tarnala prijateljicam, sodelavkam, mami.

Tudi do njega osebno nisem bila prizanesljiva: zaničevala sem njegove prijatelje, njegovo službo, ga karala, kadar je storil kaj narobe (kar je bilo vsakič, kadar ni ravnal po moje), tudi, ko se v postelji ni najbolje odrezal, nisem imela dlake na jeziku.

Bolj, kot je najin zakon tonil, bolj sem pri njemu iskala napake, da sem lahko pri sebi upravičevala svojo superiornost. Na koncu nisem do njega premogla niti kančka spoštovanja, kar je on dobro občutil.

Nisem se znala pošteno prepirati

Da, tudi prepirati se je treba znati. Predvsem tako, da se zadeve na primeren način rešuje sproti, brez izpadov besa, očitkov, kuhanja mule in pogrevanja nekdanjih napak.

Lekcija, na kateri sem pogorela na celi črti. Kajti prepiri pri nama niso bil pošteni. Vsaj ne z moje strani. V resnici sem vedno le napadala, on pa se je branil. Ko na tej točki gledam nazaj priznavam, da sem bila grozna ženska in žena. Dokler ni imel vsega dovolj.

Naj bo v opozorilo

Tega nisem zapisala, ker bi si želela bivšega nazaj. Še zdaleč ne. Prav tako ne pričakujem odpuščanja. Zapisala sem zato, ker sem predolgo držala glavo v pesek in se smilila sama sebi.

Predvsem pa zato, da bi dame opozorila na napake, ki sem jih kot soproga storila jaz in jih obvarovala pred tem, da bi se v enake zanke ujele tudi one.

Kajti čeprav me še vedno boli dejstvo, da je moj bivši težave reševal v postelji druge ženske, se dobro zavedam, da sem za to v veliki meri kriva  sama."

Povzeto po portalu Your Tango

Preberite še: Trenutek, ko sem vedela, da je konec: Med porodom mi je rekel, naj bom tišja (osebne izpovedi)

Morda vas zanima tudi: Vesna Godina: Partnerstvo je bivanje v nelagodju na dolgi rok