Čas je za jesenski oddih: Mojca Mavec svetuje, kam naj se odpravimo

Čas je za jesenske vikend pobege in tudi krompirjeve počitnice se nezadržno približujejo. Kam in s katerim prevoznim sredstvom se odpraviti, nam svetuje popotnica Mojca Mavec. 

Ko govoriva, se potepate po Islandiji, tam ste s skupino turistov. Kako je?

Jesen na Islandiji je še posebej lepa. To je čas, ko se močni kontrasti med lavinimi polji in pašniki zabrišejo, ko se vse skupaj odene v mehke, tople odtenke. Islandija še zdaleč ni zgolj dežela ledu, Zalivski tok mehča tudi podnebje.

Zdaj večkrat vidimo, da se na pot odpravite s skupino, dolga leta pa ste potovali sami ali s svojo televizijsko ekipo. Kako drugače je, ko ste na poti tudi vodnica? Vi vodite ljudi, toda verjetno vam tudi oni dajo veliko nazaj?

Rada imam delo z ljudmi, kot novinarka, pa tudi pri drugih stvareh, ki jih počnem v življenju. Kot vodnica imam neposreden stik tudi z gledalci, veliko se jih odpravi na pot po ogledu oddaje Čez planke, in to je vedno dobra osnova za nadaljnje odkrivanje. V svoja potovanja poskušam vplesti čim več ljudi in zgodb, ki jih marsikdo pozna tudi iz oddaje. Moja potovanja so predvsem zgodbe o ljudeh. To ostane. In vonj in okus. Letnice in imena ulic hitro izpuhtijo, a zgodbe ostanejo.

Ne moremo se pretvarjati, da na potovanja ne vplivajo podnebne spremembe. Brala sem, da so v Sredozemlju letos že zaznali upad turistov, ki v poletnem času zdaj raje potujejo na sever. Kaj opažate vi?

Sredozemski način življenja se sploh seli na sever. Dunaj je vse bolj mesto kot v Sredozemlju. Kavarne na ulicah, plaže ob Donavi in Kärtnerica kot glavna promenada. Tudi severne pokrajine se spreminjajo. To je na Islandiji še sploh vidno. Vatnajökull, največji ledenik Evrope, je vsako leto ob nekaj centimetrov. In znameniti Snaefellsjökull, vulkan, ki nastopa tudi v romanu Julesa Verna, je skoraj brez ledene kape. In na Antarktiki sadijo trto! V zadnjih letih vse bolj tržijo ledeno vino. Narobe svet.

Kako bomo potovali in počitnikovali čez deset let?

Tako kot to zastavlja slovenski turizem – trajnostno, stran od velikih središč in množičnega turizma. In ostati v regiji dlje časa, ne samo iskati eksotiko za vsako ceno.

Vidimo, da radi potujete tudi z vlakom, nazadnje ste tako skočili za vikend na Dunaj. Za Slovence vlak verjetno ni prva izbira, kako jim ga približati?

Ne, res ne. Saj se je veliko spremenilo v zadnjih letih, povezave postajajo vse boljše. A Avstrijci in Italijani so prenovili trase za sodobnejše, hitre vlake. Od Benetk do Milana potrebuješ le dobri dve uri in pol, v tem času komaj prisopihaš do Maribora iz Ljubljane po stari trasi iz Avstro-Ogrske. Težava so tudi zamude in povezave z mednarodnimi vlaki, tako smo pred kratkim izgubili dopoldansko povezavo z Dunajem.

A kot rečeno, razmere se izboljšujejo in vožnja z vlakom je lepa. Ta »tdm-tdm«, enakomeren ritem, v katerem drvijo mimo tebe pokrajine. Rada imam tudi spalnike, v sebi imajo nekaj filmskega, literarnega, kot da bo pravkar iz sosednjega kupeja prilezel Hercule Poi­rot. Vlak v sebi nosi določeno nostalgijo. V zadnjih letih sploh obujajo legendarne povezave Benetke Simplon Orient Express.

Na TV Slovenija lahko zdaj spremljamo novo oddajo, ki združuje dve vaši strasti, potovanja in kulinariko. Je bila ideja zanjo vaša?

Dolgo sem si želela delati oddajo o kulinariki, pa ne samo zato, ker rada kuham. Ratatujci združujejo vse, kar imam rada, so igrišče, kjer primerjamo različne kulture predvsem na področju kulinarike, a tudi širše. Kje smo si podobni, kje različni, kako uporabljamo določeno sestavino. Ajda denimo tako lepo povezuje Japonce in Slovence, čeprav živimo na tisoče kilometrov narazen. Gruzinski in slovenski vinarji se dobro poznajo zaradi jantarnih vin ... Tu je toliko zgodb, ki prej niso imele prostora na naši televiziji. Slovenska kulinarika je pomembno izložbeno okno, zakaj je ne bi dali v širši kontekst. Zato sem sploh vesela, da mi v oddaji stoji ob strani Valter Kramar iz Hiše Franko in Polonke.

Kaj vse bomo v prvi sezoni oddaje videli in spoznali?

Ječmen, ki so ga Slovani prinesli med Germane, predstavili smo pomen koruze za Afriko in njeno zgodovino, nasploh za svet. Spoznali bomo uporabnost trte, ne samo grozdja, in vikinški način priprave ozimnice ...

Ko vas spremljamo na družbenih omrežjih, vidimo potovanja, snemanje oddaj v studiu in na terenu, povezovanje prireditev, dogodkov … Iz katere fontane pijete energijo, da vam je nikoli ne zmanjka?

Rada delam in uživam ob ljudeh. Sploh, ko dihamo in delamo za isto stvar.

In še za konec: bi lahko bralcem dali nasvet za jesenski pobeg, če imamo en dan, konec tedna ali pa teden dni časa?

Čim bolj v naravo, tam je jesen najlepša. Morda je to pravi čas za odkrivanje prevečkrat spregledanega zamejstva. Karavanke z druge plati, med našimi koroškimi Slovenci, Benečija. Že ta občutek, da greš čez mejo in si še vedno med svojimi ljudmi.

Preberite še: Primorka, ki je čez noč pustila vse za seboj in izkusila življenje v kombiju

Morda vas zanima tudi: To so najlepši hribi, ki jih je vredno obiskati v okolici Ljubljane ALI Kako veste, da vas ima pes rad