Camino Krk: Prehodili smo najbolj priljubljeno pot ta trenutek in tukaj so popotniški nasveti

Prvomajski oddih sem si letos zastavila nekoliko drugače. Podala sem se na dobrih 170 kilometrov odkrivanja zlatega otoka (tako je, Krk se imenuje tudi zlati otok). 7 etap in številni skriti kotički, ki ostanejo med poležavanjem na plaži neraziskani. Moj podvig je potekal 7 dni, kar je več kot dovolj za celotno pot. Nekateri se podviga lotijo bolj ambiciozno in etape združujejo, tako da vam lahko uspe tudi v krajšem času.

Najbolj primeren čas za pohajkovanje sta zagotovo pomlad ali jesen. Vroče poletne dni globoko odsvetujem, saj so večurni odseki brez sence lahko zelo neprijetni, če se jih lotite v poletni vročini.

Potrebujete:

• Dobro uhojeno obutev
• Vsaj 2 litra tekočine za vsako etapo
• Prigrizek (sendvič, sadje, energijske ploščice)
• Obliže za žulje 
• Pohodne palice
• Sončno kremo
• Pokrivalo

Otok Krk je bil izbran za prvi odsek hrvaške Camino poti, ki je bil uradno označen z rumenimi puščicami (prilagojen hrvaškim tradicionalnim simbolom). Za vse romarje, ki bi radi odkrili to novo dopolnitev evropske mreže Camino poti, je na voljo uradna hrvaška poverilnica (romarski potni list) z znamkami Camino, ki odraža lokalno kulturno dediščino.

Trenutno ni specializiranih romarskih hostlov, nastanitev je večinoma na voljo v počitniških najemih. Potni list lahko skupaj z zemljevidom prevzamete v vsakem turističnem biroju. Na telefon si lahko naložite aplikacijo, ki zajema vseh 7 tras. Potem si le še zaželite tradicionalni "Buen Camino" in vaše popotovanje se lahko začne.

1. dan: Krk – Brzac
2. dan: Brzac – Malinska
3. dan: Malinska – Omišalj
4. dan: Omišalj – Čižići
5. dan: Čižići – Vrbnik
6. dan: Vrbnik – Baška
7. dan: Baška – Kornić

Mesto Krk-Brzac 

Po obisku turističnega biroja, kjer sem prejela popotniški zemljevid in potni list Camino popotnika sem začela slediti rumeno-modrim puščicam. Pot je res dobro označena, le vreme me je malo pustilo na cedilu in tako sem vseh 6 ur hodila po dežju, na koncu pa se je simbolično prikazalo sonce.

Kljub dežju je bila pot prepletena z odkrivanjem starih oljčnih nasadov, ruševin gradov, neskončnih polj sivke in brstečih gozdov, ki so na krilih pomladi počasi začeli zeleneti. Pot je večino speljana po gozdu in stranskih makadamskih poteh. Srečala nisem niti enega popotnika. 

Brzac-Malinska

Energija je bila drugi dan na vrhuncu in etapo sem začela v vasici Brzac, kjer se po asfaltni cesti odpraviš proti Glavotoku. Bombončki drugega dne se hitro začnejo, ko se sredi gozdne jase prikaže starodavna cerkev sv. Kerševana in v tam čaka tudi eden od žigov, ki jih popotniki pridno zbirajo v svoj camino potni list. Po gozdnih poteh se vije pot kar nekaj časa, ampak popotnik je že čez nekaj kilometrov bogato nagrajen. Pogled na 400-letne hraste je pravljičen in ko pomisliš čemu vse so kljubovala ta drevesa v štirih stoletjih borbe za preživetje enostavno ostaneš brez besed.

Nato pot pelje do vasice Porat, kjer za trenutek uzremo morje in dobimo enega izmed žigov. Rumeno modra oznaka pa kmalu zavije proti pašnikom, kjer so edina družba krške ovčice. Trasa se nadaljuje do skritega pokopališča, kjer pritisnemo še en žig. Še nekaj kilometrov kozjih stezic in počasi se drugi dan konča v mestu Malinska. Posedim na promenadi, kjer se turistični utrip počasi prebuja.

Malinska-Omišalj

Začetek poti je sanjski za ljubitelje morja in ko se mimo propadlega hotela Haludovo sprehodimo do Rajske ceste, vidimo, da ima takšno ime z namenom. Čudovita sprehajalna pot ob morju, z vonjem borovcev in jutranjim soncem je opravičila svoje ime. Potem se popotnik povzpne nad to pot in po gozdni stezi nadaljuje proti Njivicam.

Tam se skozi promenado povzpneš do obmorske poti, ki je prehodna, vendar zahteva kar nekaj koncentracije. Iz skale na skalo utiraš pot in upaš, da ne zgrešiš. Vmes si lahko postrežemo z divjimi šparglji, ki jih je bilo takrat v izobilju.

Konec etape je malo manj romantičen, saj vodi mimo propadlih tovarn, ki so zagrajene z žico in po vroči asfaltni cesti, kjer kar nekaj kilometrov ne srečaš žive duše. Končni cilj je mestece Omišalj, ki se z ljubkim središčem odkupi za nekaj zadnjih kilometrov.

Omišalj-Čižiči

Četrti dan je ponovno postregel s čudovitimi razgledi, saj se že prve kilometre sprehodimo pod mogočnim mostom, ki povezuje otok s celino. Fotografije kot s kakšne razglednice so narejene, sledi skakanje iz skale na skalo, da skozi zaliv pridemo do vzpona, kjer si pritisnemo enega izmed žigov. Tu stoji kamnita kapelica, oko pa opazi prostrane nasade nesmrtne rastline smilj, ki je vse bolj popularna med kozmetičnimi izdelki.

S pogledom na celino se nadaljuje pot četrte etape. Med skalami in nizkim rastjem hodiš kar nekaj kilometrov, potem pa se vzpneš do vhoda jame z imenom Biserujka. Tu vas čaka še en žig, lahko si privoščite postanek in ogled jame, ki spominja na miniaturno verzijo naše postojnske.

Skozi kamnito naselje se počasi spustimo na asfaltno pot, ki muči naše utrujene podplate. Še nekaj kilometrov in cilj je tukaj. Turistična vasica Čižiči. Od tu nam pogled že seže na etapo naslednjega dne.

Čižiči-Vrbnik 

Za začetek petega dne sledi vzpon do mesteca Dobrinj, ki je žepno mestece z razgledom. Potem pa se smo se podali po gozdnih poteh, kjer smo sledili že znani oznaki Camina Krk. Po nekaj kilometrih smo prišli do cerkvice sv. Vida potem pa čez drn in strn do zapuščenih ruševin Gradu Gradec. 

Tu se skriva eden izmed številnih žigov, pot pa se nato kmalu strmo spusti do morja, kjer nas pričaka zeleni polotok svetega Marka. Čeprav oko že vidi čudoviti Vrbnik, je pot do tja vijugasta in dolga. V soncu in vročini dosežemo končni cilj, ki nas je pošteno namučil.

Vrbnik-Baška

Šesti dan sem začela še pred sončnim vzhodom in bilo je vredno. Iz romantičnega Vrbnika se pot vije med vinograde, kjer se prikaže jutranje sonce in obsije trte, ki vsako leto bogato obrodijo. Tu se toči vrbniška žlahtina.

Sledi vzpon, ki postreže s čudovitimi razgledi na morje, potem pa se pot vije med gozdno-skalnato pokrajino, ki spominja na vzpon na Šmarno goro. Jutranje petje žabic in malica ob vinogradu so nam dali moč za vzpon in pot do Mesečeve planote nad Baško. Pot do tja je res kot hoja po kakšnem drugem planetu.

Kilometri skal in makadama so v jutranjem času še nekako vzdržni. Na poti srečamo pohodnika, ki nas kar malo šokira s svojo zgodbo- v zadnjih dveh letih je 13-krat prehodil španski Camino.

To nam da še več motivacije in kmalu dosežemo Mesečevo planoto, kjer se tre turistov, ki prihajajo po lepe razglede in dnevno dozo kondicije. Sledi spust v mesto Baška, kjer so promenade že polne. Še malo pa bomo na cilju.

Baška-Kornić

Prišli smo do zadnjega dne našega popotovanja. Če se je pot včasih vlekla, se je zadnji dan približal neverjetno hitro. V dobri družbi čas hitreje mine in zadnje dni sem svojo solo pot zamenjala za družbo.

Zadnji dan sledi vzpon na najvišji vrh Krka, ki se imenuje Obzova in meri skoraj 600 metrov. Sliši se malo, vendar pot pričneš iz 0 metrov nadmorske višine. Zagotovo je tudi sedmi dan postregel z najbolj zahtevno potjo.

Malo zaradi utrujenih nog, malo pa zaradi zahtevne poti po vrhu zlatega otoka. Pot po skalnatem površju se vleče, vendar je motivacija na vrhuncu, saj je to dan, ko bomo dosegli končni cilj. Kar nekaj ur traja preden se spustimo proti Punatu in noge včasih plešejo po svoje. Tukaj se izkaže, kako dobra odločitev je bila uporaba pohodniških palic, saj odnesejo kar nekaj teže in pomagajo utrujenim nogam pri razbremenitivi.

V Punatu si privoščimo zadnji postanek in kmalu že vidimo končni cilj. Cerkev sv. Jakoba v vasici Kornić je zadnja postaja. Tu dobimo še končni žig in seveda priteče tudi kakšna solza sreče.

Pot je primerna za vsakega pohodnika, ki je v zmerni življenjski formi. Lahko se je lotite sami ali pa v družbi, oboje vam bo dobro delo. V vsakem primeru boste bogato nagrajeni z novimi vtisi, razgledi in znanjem. 

Preberite še: Marjan Žiberna: Kako je v Sloveniji, se ti razjasni, ko greš malo po svetu

Morda vas zanima tudi: Ta slovenski kraj se ponaša z izjemno ohranjeno naravo