Primorka, ki je čez noč pustila vse za seboj in izkusila življenje v kombiju

Noemi Zonta je 28-letna Koprčanka, ki je pred štirimi leti sprejela veliko življenjsko odločitev – pustila je službo in se odpravila svojim sanjam naproti. Srečnica, ki je združila hobije in delo, je svoj raj na Zemlji našla na otoku Lanzarote, kamor se redno vrača.

Januarja se je tja podala z več kot trideset let starim avtodomom, družbo pa ji delata njen partner in psička Chia. Kot nam je zaupala, pa se bo njihova družinica že kmalu povečala … 

Popotnico in športnico, ki kipi od pozitivne energije, njena potovanja pa na Instagramu spremlja več kot 110.000 ljudi, je pred časom opazil tudi popotniški vodnik Lonely Planet, ki jo je izbral za to, da bi s predstavitvenim videom o lepotah Slovenije našo državo približala tujcem.

Z Noemi smo se pogovarjali tudi o tem, kako poteka njen dan na otoku v Atlantskem oceanu, izvedeli pa smo tudi, da je bilo njeno potovanje domov v času, ko je svet zajela pandemija, vse prej kot običajno.

Pri 24 letih ste se odločili, da pustite redno službo in se odpravite svojim sanjam naproti. Je bila to težka odločitev?

Na en način zagotovo, saj ne veš, v kaj se spuščaš. Ne veš, kaj te čaka, če ti bo uspelo ali ne. Ampak se mi zdi, da so me sanje tako gnale naprej, da sem premostila tudi to težko obdobje. In potem sem se odločila, da pustim kar vse in grem dalje svojo pot. Seveda so mešani občutki, ampak si potem nekako nagrajen s tem, da živiš, kakor si res želiš. To odtehta vse tiste trenutke, ko si v dvomih.

Kako so vaš življenjski stil sprejeli domači?

Na začetku so bili vsi skeptični, ker sem si vse življenje želela nekaj v smislu službe, da bi delala v tej smeri, potem pa sem se čez noč odločila, da pustim vse. Zato so bili seveda skeptični do tega, kako bom vse skupaj izpeljala.

Ampak čez nekaj časa so ugotovili, da sem vesela, da počnem stvari, ki so mi všeč, da sem srečna in da je res to tisto, česar si želim. Tako da so sčasoma sprejeli te moje nore ideje, odločitve in avanture (smeh).

Kdaj je padla odločitev za nakup starejšega avtodoma, ki sta ga potem s partnerjem popolnoma preuredila?

Leta 2020, ko se je začela pandemija, sem bila na otoku (Lanzarote op. p.), kjer je bila karantena. Zato sem začela razmišljati o tem, da bi tukaj izkusila življenje v kombiju. Po vrnitvi v Slovenijo sva bila nekaj časa doma v karanteni in takrat sem začela razmišljati, da je življenje kratko in da nikdar ne veš, kdaj se lahko spet kaj takega zgodi, ko ne moreš potovati in početi stvari, ki so ti všeč. Zato sem si rekla, da dajmo nekaj narediti nekaj norega, kar si želim že dolgo časa.

In potem sva se leta 2021 odločila za nakup kombija. Sprva je bilo v načrtu, da bi kupila nekaj novejšega, glede na to, da sva imela v načrtu kar dolgo pot. Želela sva ga kupiti kar tukaj na otoku, midva pa bi z letalom prispela tja, saj bi bilo verjetno tako vse skupaj lažje.

Ampak ko sva prišla na otok in iskala avtodome, sva ugotovila, da so cene dvakrat višje. Običajno imajo tukaj avtodome surferji, ki spijo na plažah in so slabo vzdrževani, zato sva se odločila, da ga raje kupiva v Sloveniji. Ko sva našla tega, sva se najprej bala, da nakup tako starega kombija ni dobra ideja, a nama nekako ni šel iz glave. Zato sva se dogovorila za ogled, in ko sva vstopila v ta avtodom, sploh nisva več razmišljala. Totalna romantika, kljub temu da je bilo kup enih težav na motorju in v notranjosti. Vseeno sva se odločila zanj.

Koliko časa je trajala prenova?

Kar dolgo, leto in pol! Imela sva veliko težav, ker je bila zaradi pandemije takrat nerodna situacija. Težko je bilo dobiti komponente, ki sva jih potrebovala. Stvari so iz Kitajske in drugod potovale tudi več mesecev. Potem sva čakala tudi mojstre, pa tudi midva sva si vzela čas za vse skupaj, tako da se je kar zavleklo.

Trenutno smo vas ujeli na otoku Lanzarote. Zakaj se tako radi vračate tja?

Razlogov je več. Prvi je ta, da sem se zaljubila v otok čisto spontano, ko sem pred leti prišla sem na dopust za en teden. Ko pa sem prišla z letala, sem dobila občutek, da se moram vrniti nazaj. In res sem čez nekaj mesecev letela nazaj ter si tam poiskala stanovanje.

Všeč mi je tudi podnebje, ker je subtropsko. Letni časi niso izraziti, skozi vse leto je toplo, tako kot pri nas konec maja ali začetek junija. Tako da lahko počnem vse, kar mi je všeč. Ukvarjam se lahko z vsemi športi, se potapljam, sem na plaži. Všeč mi je tudi možnost za številne vodne športe, saj vedno piha veter. Tu sem spoznala že kar nekaj ljudi, všeč pa mi je tudi narava. Tukaj je res čudovita, rada sem v naravi, veliko sem zunaj.

V čem se tamkajšnji ljudje razlikujejo od Slovencev?

Tukajšnji lokalni prebivalci so bolj zaprta skupnost, je pa tudi ogromno tujcev, ki so tukaj kupili hišo in se preselili sem. Ti so večinoma res prijazni, imamo se fino, saj vsi vedo, kako je, če se preseliš nekam in ne poznaš nikogar. Vsi so precej odprti, nad tem sem res presenečena.

Ko sem bila lani nekaj časa na Famari, je moral fant za en teden v bolnišnico, tako da sem bila nekaj časa sama. Vsakič, ko sem šla ven na teraso, mi je nekdo pomahal, naj pridem na kavo ali me vprašal, če kaj potrebujem. Vse je bolj odprto in to mi je res všeč.

Predvsem pa se mi zdi, da je tukaj malo manj obremenjevanja. Tukaj gredo ljudje bosi v trgovino, ne ukvarjajo se s tem, kaj imajo na sebi ali kakšen avto vozijo. Vse je bolj sproščeno in to mi je všeč, ker sem tudi sama takšen človek, da ne kompliciram prav veliko.

Kako je videti vaš povprečni dan?

Nikoli ni isto, ker se sproti prilagajam – delu ali vetru za surfanje, kakšen dan se odpravimo na drugo stran otoka. Ampak načeloma se zjutraj zbudim, sledi sprehod s psom, nekaj časa preživim zunaj. Lahko grem tudi na plažo, če smo na zahodni strani otoka.

Potem je čas, da začnem delati, naredim kosilo in potem si znova vzamem malo predaha. Potem grem na desko, kakšen daljši pohod ali pa se grem potapljat. Zvečer sledi večerja, nato pa spet delo, saj sem bolj nočna ptica. Potem pa grem spat.

Kreiranje vsebin in objave na vaših družbenih omrežjih oziroma platformah delujejo naravno, spontano in sproščeno. Ampak verjetno v to vložite precej več dela, kot se morda zdi na prvi pogled …

Zadnje čase skušam bolj sproščeno vse skupaj predstaviti, pokazati to, kar sem. Tudi trendi se spreminjajo v to smer, zato se mi zdi pomembno, da se ne obremenjujem z ničimer in sem to, kar sem. Je pa res, da za tem stoji kup dela, kot je priprava vsebin, postprodukcija, da naredim neko zgodbo in predstavim to ljudem. To vzame kar precej časa.

Kot ste že omenili, so vaša strast tudi različni športi. Kateri je vaš najljubši?

Nekoč mi je bilo rolkanje, zdaj pa sem popolnoma navdušena nad »wing foilingom«. Še posebej tukaj na otoku, kjer so za to dobri pogoji, saj res veliko piha. Gre za precej nov šport, je pa nekakšen hibrid med »windsurfingom« in kajtanjem. 

Veliko ljudi vas je spoznalo prek predstavitvenega videa Lonely Planeta. Kako je prišlo do sodelovanja?

V bistvu je bilo to zelo nepričakovano. Očitno so iskali ljudi, ki so iz določenih držav, ki so bile leta 2022 na Best in Travel listi in potem so me našli preko socialnih omrežji. Eni dan sem prejela elektronsko sporočilo iz zasebnega naslova, zato sem ga najprej ignorirala, ker sem mislila, da gre za lažno vsebino. Potem pa so me začeli kontaktirati še preko vseh drugih kanalov, tako da sem videla, da mislijo resno. Nato sem malo pogledala, kaj bi lahko delali in kakšni so njihovi načrti. Zdel se mi je čudovit projekt, zato sem ga potem sprejela.

Vaša zvesta spremljevalka je tudi psička Chia, ki sta jo s fantom rešila na enem izmed potovanj …

Ja, drži. Ko sva potovala po Sardiniji, sva jo našla. Bila je povožena ob cesti, dva Italijana, ki sta bila prav tako na potovanju, pa sta jo pobrala in dala v avto, nato pa sta jo pustila v bližnjem gostinskem lokalu, da bi jo kdo opazil, saj sta morala iti domov.

Takoj, ko sem jo videla, se mi je zasmilila, ker je bila v zelo slabem stanju, ni mogla hoditi. Jaz se ne morem upreti takšnim stvarem, zato sva se potem odločila, da jo vzameva in se nama tako pridruži pri najinih avanturah – za vedno. In danes je še vedno z nama tukaj na otoku.

Koliko držav ste prepotovali v zadnjih letih?

Mislim, da okoli 11.

Imate kakšno prigodo s poti, ki vam je še posebej ostala v spominu?

Če se vrnem na Kanarske otoke, je to zagotovo 'lockdown' leta 2020. Mi smo bili tukaj, na Lanzarotu, že več mesecev in nič ni kazalo, da se bo zgodilo kaj podobnega kot drugje v Evropi, saj je bilo še vse odprto. Potem pa sem se en dan odpravila na rolkanje v park, ko je prišel neki gospod in rekel, da me mora spoditi ven, ker morajo zapreti javne objekte. Sem si rekla, da ni problema, da bomo naslednje dni preživeli bolj v naravi. Nato pa se je začelo. Naslednji dan smo imeli že vse zaprto, nismo smeli niti na ulico. Vojska se je vozila po plaži, skoraj sem dobila kazen, ko sem nesla smeti v reciklažo na konec ulice. Res je bilo grozno.

Nisva vedela, kako priti v Slovenijo, letališča so se zapirala, tako da ni kazalo na nič dobrega. V avtomobilu je lahko bila le ena oseba, na vsakem križišču pa so bili policisti. Nato sva se odločila, da greva na Fuverteventuro, ker je bilo letališče na Lanzarotu že zaprto.

Prijatelj Toni iz Famare nas je skril zadaj v svoj avto in nas peljal na jug otoka. S partnerjem in še enim Špancem smo tako ujeli zadnji trajekt, ki je takrat peljal z otoka. Z dvema kovčkoma sva prispela na Fuverteventuro, vzela taksi in čakala na let. Po dveh odpovedanih letih sva nato le letela v München, kjer sva morala nato najeti avto in priti do Slovenije.

To je bila res avantura, ki se mi je takrat zdela zelo grozna. Najbolj smešno pa je bilo to, da takrat na otoku ni bilo mask in rokavic, ki pa si jih moral imeti na letalu. Tako da sem iz majic izrezala maske, iz nahrbtnika vzela elastike in jih na poti zašila. To je bilo kar smešno.  

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Maja se bomo vrnili v Slovenijo, ker tukaj z avtodomom ne smeš biti več kot šest mesecev. V načrtu imava tudi novega pasjega člana, ker sva ravno pred odhodom izgubila našega bokserja Polota. Tako da si bova poleti vzela čas za vzgojo novega mladička in za prenovo še enega kombija. Kupila sva namreč oldtajmerja znamke Volkswagen, ki ga bova uporabljala za potovanja po Evropi čez poletje. Potem pa se bomo verjetno vrnili nazaj na Lanzarote.

Preberite še: Portugalska: tukaj boste našli najlepše plaže

Morda vas zanima tudi: Tudi na Hrvaškem obstaja mrtvo morje - tukaj ga najdete (ideja za izlet)