Drži ali ne drži? Tisti, ki je enkrat varal, bo vedno varal.

Večkrat lahko slišimo, da tisti, ki je enkrat nezvest, bo vedno nezvest. Koliko pa je v njem resnice?

Glede na rezultate ene zadnjih na to temo izvedenih študiji, ki jih povzema Huffington post, je pri tistih, ki so enkrat skočili čez plot, res dokajšnja verjetnost, da bodo dejanje ponovili. Z vsakim prestopkom namreč občutijo manj krivde in slabe vesti.

Prilagodljivi možgani 

Strokovnjaki z univerze v Londonu so odkrili biološke mehanizme, ki spodbujajo nečedna dejanja in kar se začne zgolj s spodrsljajem, lahko preraste v mnogo večje dimenzije. V svoji študiji so proučevali, kako se možgani odzivajo na laži. S pomočjo prostovoljcev, ki so v namen raziskave govorili neresnice so opazili, da se med tem aktivira predel možganov, ki je odgovoren za čustva: amigdala. Odziv tega pa je bil z vsako izrečeno lažjo šibkejši.

»Čeprav smo se osredotočili na to, kako se možgani odzovejo na laži in ne konkretno na varanje, je zadeve mogoče preslikati na nezvestobo,« je povedal Neil Garrett in dodal, da bi njihova dognanja zlahka podprla teorijo, da bo tisti, ki je enkrat varal, zelo verjetno ponovno skočil čez plot. Ko se to zgodi prvič, se prevarant praviloma počuti slabo in ga peče vest. Naslednjič je ta že manjša in z vsakim izletom v izven zakonske vode manj izrazita.

"S tem smo želeli pokazati, da je naša vest močan dejavnik, ki nas varuje pred lažmi ali prevarami. Čustven odziv in merila, kaj je prav ter kaj narobe so tista, ki nam preprečujejo, da bi goljufali, lagali ali varali. Kadar se ta dejanja ponavljajo, se možgani temu prilagodijo in tako se posamezniki lažje podajajo v kalne vode. Tudi pri serijskih prevarantih je bila na začetku zagotovo prisotna slaba vest, vendar so varali tolikokrat, da so začeli njihovi možgani delovati v skladu z novimi vzorci obnašanja in so prenehali vzbujati občutke krivde," je zaključil profesor z omenjene inštitucije.

Avtorica: M. FL.
Foto: Unsplash