Točka G, ki jo najde vsak, tudi če je ne išče #kolumna

Do nje pride slej ko prej vsaka ženska, danes, v novi dobi, celo vsak moški. Seveda niti približno ne mislim na nič drugega kot G – gospodinjstvo. G-točko, ki jo pač najde vsak, tudi če je ne išče.

Šalo na stran, kajti v resnici stvar, ko jo spoznaš od bliže, sploh ni smešna. Spomnim se svojih dvajsetih, ko mi je bilo pospravljanje in čiščenje najemniškega stanovanja v užitek in sprostitev. Umetniški pristop pri tem je bil zaželen in neizogiben. Leta pozneje se stvari niso zelo spremenile; gospodinjenje je še vedno užitek in sprostitev, za katera pa, kot za večino drugih stvari, ne najdeš časa. In ker umetniški pristop zdaj, leta pozneje, žal odpade (beri: zavlačevanje s sesanjem, pranjem perila in zlaganjem posode iz stroja), saj so vse te stvari nujna vsakodnevna rutina, nekako tudi vse tvoje teorije o tem, da je gospodinjstvo samo polje za sproščanje, odpade.

Bitka s perilom ni nikoli končana

Kakorkoli obrnem, se ves čas ukvarjam s perilom. Ne samo umazanim, kajti najlažja stvar pri vsem procesu okoli perila, je pravzaprav metanje umazanega na kup. Metanje v stroj je že bolj potuhnjena stvar, ker se tam skoraj vedno znajde tudi kaj, kar tja ne sodi ali po barvi ali po materialu ali pa sploh po namembnosti. Potem pride obešanje (Ne, nimam sušilca. Vem, noro.), ki se tisti hip, ko je na sporedu, zdi največja kazen (pozne večerne ure), da si se motil, pa pravzaprav ugotoviš dan pozneje, ko je treba vso to gmoto zložiti in pospraviti po omarah. Z grozo vmes ugotavljam, kaj vse bo treba likati (da se nisem vrgla po mami, ki je v mojem otroštvu likala od A do Ž vse, od spodnjih hlač do nogavic, sem že pisala, a tu in tam pač naletiš na bluzo (veliko bluz pravzaprav) in srajco in hlače na rob). Naslednji gospodinjski misterij, s katerim se spopadeš pri vsakokratnem zlaganju perila, so nogavice. Parov je vedno manj, kup z izgubljenčki pa vedno večji. Kje so, nimam pojma, še manj časa za raziskavo. Potem je tukaj še slepa pega s perilom, ki se ne kvalificira niti kot umazano niti kot čisto. Tega je največ.

Meditacija s posodo

Če kaj pri gospodinjstvu sovražim, je to zlaganje čiste posode iz stroja. Ne vem, zakaj, ampak bistveno bolj prijazno je zlaganje umazane posode v stroj. Zdi se tako hitro in učinkovito, medtem ko pri prvem vedno lovim sekunde in preklinjam posodo, ki ima takšno dno, da se v njem naredi mali bazenček. Tega pač stroj ne posuši sam. Kaj pa dilema glede kozarcev? Kaj z njimi po tem, ko otrok naredi dva požirka vode in da častno mezinčkovo prisego, da bo še pil in da kozarca ne smeš premakniti s pulta? Potem se takih lončkov v barvah mavrice kmalu nabere precej, če si slučajno cel dan doma, pa se tam nabere vsa zaloga. Prištej še kakšen 'odrasli' kozarec in kmalu se počutiš kot v baru. Kaj z vsemi temi kozarci in lončki? Ta dilema in razmišljanje o njej lahko gospodinji požre več energije kot to, da prelomi mezinčkovo in zadeve takoj pomije. Če jih namreč podtakne v stroj, v dveh urah zmanjka vseh kozarcev, ki jih premore gospodinjstvo. Če imaš otroke, razumeš, če nimaš, si prepričana, da pretiravam.

Kuhanje, naše vsakdanje

Pri nas je to tako kompleksen pojem, da skoraj nima smisla iti v detajle. Samo en član štiričlanske ekipe je normalen prehranjevalec, ki poje vse. Vsejedec, ki je lahko čisto vse, samo da se prilagodi: od vegana do presnojedca. Vsi ostali smo kapricasti vsak v svojo smer, in ni se še našel matematik, ki bi znal po načelih praktične kombinatorike, o kateri smo se brez življenjske predstave učili v gimnaziji, izdelati jedilnik, ki bi vključeval manj kot vsa štiri kuhališča na kuhalni plošč naenkrat in nekompliciran jedilnik za ves teden. Na koncu si včasih poplačan tudi z otroško diplomacijo:

Mmmm, mami, najboljša juha na svetu, samo ni mi preveč dobra!

In tako naprej v neskončnost. Meditacije in sproščanja ni, ker vse te stvari v nasprotju s preteklostjo, ko si stvari počel za hobi, zdaj nekako počneš non stop in s šifro nujno. Za tabo pa non stop nekdo maže, razmetava, je lačen, moker, umazan ali pa si samo petkrat premisli, v kaj bo oblečen. Predlogi iz revij in portalov, kako se lotiti čiščenja (s čistilsko rutko na glavi in muziko na full), so v družinski realnosti smešni in neizvedljivi. Vpletanje otrok v gospodinjske posle, boš rekla. Za to moraš imeti veliko časa in potrpljenja, ker traja dlje in vključuje neskončna pogajanja ter razlage. Delo na koncu tako ali tako opraviš sam in še več ga je. A nekje je pač treba začeti.

Gospodinjstvo je luštna stvar, če imaš zanjo čas. V tem primeru ima lahko celo psihoterapevtske učinke. A ker časa večinoma ni in ga povsod kradeš, je realnost taka, da je 'overdose' gospodinjstva breme. Točka G torej vsekakor obstaja, le da to ni vedno nujno čisti užitek.

Kolumno je napisala Katarina M. Bajt

Kolumne na portalu Mična izražajo osebno mnenje kolumnistov in ne odražajo nujno stališča uredništva

Foto: Thinkstock