27.7.2023 ob 1:31 | Foto: Noemie Olive/Reuters, Instagram | Avtor: M. FL.
Palača Versailles je bila sprva lovska koča kralja Ludvika XIII., ki je Franciji vladal med leti 1610 in 1643. Z gradnjo, življenjem v njej, z njeno vlogo v zgodovini in vrtovi, ki jo obdajajo, je povezanih veliko zgodb in zanimivih dejstev.
Preden je na mestu, kjer stoji, nastala ogromna palača, je tam bila leta 1623 zgrajena lovska koča oziroma podeželska rezidenca iz kamenja in opeke.
Od leta 1661 so lovski dvorec dograjevali po načrtih arhitektov kralja Ludvika XIV. in zrasla je po mnenju mnogih najlepša palača v Evropi.
Palača je morala biti zgrajena kar najhitreje, zato je bilo v gradnjo sprva vključenih tisoč delavcev, ker dela niso potekala po načrtih, pa se je število povečalo za 30-krat. Ker Francija tedaj ni bila v nobeni vojni, so jo gradili tudi vojaki. Delali so dneve in noči, zlasti ponoči so bile pogoste delovne nesreče s smrtnim izidom.
Denar je šel naprej iz kraljeve zakladnice, ko je ta obubožala, pa je kralj uvedel nove dajatve. Hitra gradnja in pomanjkanje sredstev sta pustila negativne posledice. Veliko kaminov ni delovalo, v oknih in vratih so bile vrzeli, zaradi česar je bila celotna palača zelo mrzla in arhitekti niso zasnovali niti enega stranišča.
View this post on Instagram
Leta 1662, dvajset let, preden je postal uradna rezidenca kralja Ludvika XIV., se je slednji na posestvu Versailles odločil postaviti menažerijo oziroma zbirko divjih živali.
Tedaj je bila vloga Versaillesa počitniška rezidenca. Ko je bila menažerija leta 1668 končana, je kralj prejel veliko diplomatskih daril, denimo slona od kralja Portugalske in mačke od Arabske princese.
Kraljeva menažerija je bila predhodnik sodobnih živalskih vrtov.
Med vladavino Ludvika XIV. so v Versaillesu priredili nešteto družabnih dogodkov: plesov, koncertov, iger, oper, svetlobnih spektaklov … Ogromno truda samo za zabavo kralja in celega dvora.
View this post on Instagram
Potem ko je kralja zbudil njegov glavni sluga in ga je pregledal zdravnik, so se v njegovih sobanah zvrstili mnogi podaniki. Častniki soban in garderobe so ga oblekli, sledil je zajtrk in vsak dan je celoten ceremonial opazovalo približno sto oseb.
Tudi odhod kralja k počitku je bil cel proces, a ko se je zaključil, je nekje med 23.30 in polnočjo kralj Ludvik XIV. vstal in se odpravil k svoji ljubici. Njegov glavni služabnik ga je spremljal in nosil njegov meč ter nočno posodo (prenosno stranišče).
View this post on Instagram
Šele kralj Ludvik XV. se je odločil v svoje zasebne sobane namestiti angleška stranišča, pred tem so v njih uporabljali srebrne nočne posode.
Vsak je lahko obiskal palačo in njene vrtove. Edini pogoj za to je bila primerna obleka. Popotniki z vse Francije so prihajali v Versailles in občudovali veličastno zgradbo, ki je končno podobo dobila šele proti koncu 18. stoletja.
Morali pa so upoštevati pomembno pravilo, in sicer izogibati se srečanju z monarhom.
View this post on Instagram
Razdalja med kuhinjo in jedilnico je bila tolikšna, da so bile jedi na mizi kralj Ludvika XIV. velikokrat mrzle. Da bi rešil to težavo, je kralj Ludvik XV., ki je vladal med letoma 1715 in 1774 dal zgraditi kuhinjo tik ob njegovih prostorih.
Najljubša, tedaj eksotična pijača kralja Ludvika XV., je bila pijača na osnovi kakava. V bistvu je vročo čokolado pil cel dvor in seveda kraljeva ljubica, saj so čokoladi pripisovali afrodizične učinke.
V hrepenenju po bolj ruralnem življenju je kraljica Maria Antoinetta, žena kralja Ludvika XVI., v parku ob gradu dala leta 1782 zgraditi čisto svojo vasico.
Snovalci so skupaj s kraljico navdih našli v pisanju razsvetljenca Rousseauja. Vasica je kraljici ponujala pobeg pred življenjem na dvoru. V zaselku so bili vinogradi, sadovnjaki, zelenjavni vrtovi in živali, upravljal ga je kmet, ki ga je določila sama kraljica.
View this post on Instagram
Čeprav Versailles danes ponuja izjemno podobo, je bil še za časa kralja Ludvika XVI. vse prej kot udoben za bivanje in snažen.
Prebivalcev je bilo veliko, stranišč premalo, po njem so se potikali psi in druge živali, tla so bila zato umazana. Kraljevi in drugi plemiči so čevlje, namesto da bi jih čistili, raje nadomeščali kar z novimi.
Njene sobane so imele skrivna vrata, prekrita s tapetami, skozi katere je lahko neopaženo vstopala in izstopala. Tudi njen mož Ludvik XVI. (na prestolu od 1774 do 1792) si je omislil takšna vrata. Prav skozi skrivna vrata je kraljica pobegnila pred uporniki v francoski revoluciji, ki so 6. oktobra leta 1789 zasedli grad.
View this post on Instagram
Na vrtovih Versaillesa je 55 vodnjakov različnih velikosti. Da bi zanje zagotovili dovolj vode, so morali inženirji napeti vse sile. Leta 1681 so za reševanje te težave vodo začeli črpati iz Sene. Speljali so jo do gradu, vendar so bile potrebe vodnjakov prevelike in vsi hkrati niso mogli delovati.
Dvorjani so se domislili posebne rešitve; ko se je kralj sprehajal po vrtovih, so za njim zapirali vodnjake, mimo katerih je že šel in odpirali vodo v tistih, ki se jim je približeval. Tako je imel občutek, da je vse v najlepšem redu.
View this post on Instagram
Najbolj znana soba Versaillesa je galerija ogledal. To je med leti 1678 do 1684 oblikoval francoski arhitekt Jules Hardouin-Mansar. Njen namen je bil očarati obiskovalce in poosebljati moč Ludvika XIV.
Dolga je 73 metrov in v njej je 357 ogledal, ki so jih izdelali beneški mojstri.
View this post on Instagram
Kljub vsemu naporu in denarju, ki sta bila vložena v palačo Versailles, je bila center francoskih monarhov le 107 let. Uporabljali so jo Ludvik XIV., Ludvik XV. in Ludvik XVI. med letoma 1682 in 1787.
Med francosko revolucijo je kraljeva družina tri leta pred padcem monarhije iz njega zbežala.
Palača Versailles je bila sinonim za bogastvo in razkošje, ljudstvo izza njenih zidov pa je živelo v veliki revščini. Simbolna meja, zlata vrata, ki so vodila do palače, so bila med francosko revolucijo uničena.
V originalno stanje in prekrita s 100.000 zlatimi lističi so bila vrnjena šele leta 2008.
View this post on Instagram
Dolgo po francoski revoluciji se je v palači Versailles zgodil še en zgodovinski dogodek: po koncu prve svetovne vojne je bila v galeriji ogledal 28. junija 1919 podpisana mirovna pogodba med Nemčijo in zavezniškimi državami.
Povzeto po portalu msn.com
Preberite še: 13 manj znanih dejstev o najskrivnostnejši ženski na svetu
Morda vas zanima tudi: Zato se splača obiskati skrajni sever Portugalske
oddajte komentar