17.1.2021 ob 5:50 | Foto: Gettyimages | Avtor: M. FL.
Potem, ko se je v letu, ki se je poslovilo, vse obrnilo na glavo, se je spremenil način prehranjevanja. Torej so se že lanskega leta izrisali trendi, ki so jih pogojevali epidemija, skrb za zdravje in za varovanje okolja. Sledeči, ki jih niza Yahoo, pa bodo glavni tudi v letu, v katerega smo zakorakali.
Delo in šolanje od doma sta za mnoge postali nova resničnost, v kateri neredko zmanjka časa za nakupe živil in za pripravo obrokov.
Na srečo so številni gostinci, ki so bili primorani zapreti svoje lokale, našli rešitev, ki je dobrodošla tako za ponudnike kot za odjemalce: dostava hrane na dom je v porastu, tej ob bok se je postavil osebni prevzem naročenih obrokov.
Ti daleč presegajo pice, kitajske jedi, hitro prehrano in druge, ki so v naročilih na dom prednjačili pred pandemijo. Na prvem mestu je zdrava prehrana, kar pomeni polnovredni obroki s predjedjo, glavno jedjo in solato ter sladico. Zagotovo lahko vsak najde nekaj zase.
Vsi vemo, da so probiotiki nepogrešljivi za dobro delovanje prebavil in da koristijo odpornosti, možganom, koži, skratka celemu telesu. Letos stopajo v ospredje, kajti še bolj do izraza prihajajo njihovi pozitivni učinki. Ne zgolj z vidika dobre prebave, temveč tudi v smislu splošnega zdravja ter predvsem močnega imunskega sistema.
Fermentirana živila, kot so jogurt, kefir, kislo zelje, kombuča in podobni, doživljajo velik razmah. Hkrati je v porastu povpraševanje po prehranskih dopolnilih s koristnimi probiotičnimi bakterijami.
Ker večina dela doma, večina sama kuha kavo ter jo med zoom sestanki sreba iz skodelice. Kar pomeni, da stara, že malo okrušena, ni ravno primerna.
Tržne raziskave kažejo, da narašča povpraševanje po zanimivih, domiselnih in včasih nenavadnih skodelicah, prav tako kot tudi, da številni osvajajo nove načine kuhanja kave, se izpopolnjujejo na tem področju ter eksperimentirajo z dodatki, okusi ter različnimi vrstami prave, ne instant kave.
Mikrozelenjava ni ravno nov trend, postaja pa vse bolj priljubljena.
Rastlinice, ki jih lahko gojimo kar doma, denimo na okenski polici, imajo enak okus, kot odrasla različica zelenjave, le da je bolj intenziven. Hkrati mikrozelenjava vsebuje visoko koncentracijo vitaminov, mineralov, beljakovin, aminokislin, encimov, koencimov in vlaknin. Glede na rezultate raziskave iz leta 2012, kar 40 odstotkov več od zelenjave v končni velikosti.
Ker prinaša pisano paleto močnih okusov, od grenkega, pikantnega do sladkega, razlikuje pa se tudi po barvi in obliki, je mikrozelenjava uporabna za krasitev jedi, dobrodošla je v solatah, sendvičih, zelenjavnih in sadnih smutijih ter juhah.
Japonska, korejska in kitajska tradicionalna kuhinja kelp že dolga stoletja vključujejo v jedi, počasi pa se je ta rjava alga prebila tudi na jedilnike drugje po svetu.
Alga kelp uspeva v plitvih oceanih in za rast potrebuje veliko sončne svetlobe. Iz okolja, v katerem raste, vpija številne vitamine in minerale, med njimi prednjači jod. Zaradi bogate vsebnosti tega elementa je kelp priporočljiv za pravilno delovanje ščitnice.
Poleg joda so pomembne učinkovine v njem še kalcij, magnezij, železo, kalij, vitamin B12 in prehranske vlaknine. Bogata paleta mineralov in vitaminov učinkuje na vse telesne organe, jih razstruplja in oskrbuje s koristnimi hranili.
Praviloma je sestavina sušija, miso juhe, kelp je odličen v sendvičih ali v prahu dobrodošlo prehransko dopolnilo.
Gojenje hrane znatno vpliva na klimatske spremembe, zlasti, ko gre za masovno pridelavo, ki zahteva velike posege v okolje. Vse več potrošnikov se teh učinkov zaveda, zato so vse glasnejše pobude k uživanju hrane lokalnih proizvajalcev ter manjših kmetov, ki na tržnice in tudi na prodajne police dostavljajo sveže izdelke ali omogočajo dostavo na dom oziroma osebni prevzem.
Zavedanje, da s tega vidika lahko sleherni potrošnik pripomore k lepši in čistejši prihodnosti, bo vse bolj prisotno.
Večina se z začimbami ne obremenjuje. Ko potrebuje cimet, v pecivo ali pijačo strese tistega, ki je na voljo na trgovski polici in se ne ozira na njegov izvor, postopek pridelave in morebitne dodatke. Enako velja za druge začimbe in dišavnice; česen je pač česen in peteršilj peteršilj. Bolj kot kvaliteti, se posvečamo okusu in vonju.
Tudi na tem področju bo marsikaj drugače. V porastu je povpraševanje po organsko vzgojenih začimbah lokalne pridelave, priljubljeno je gojenje doma, pri uvoženih se potrošniki vse pogosteje ozirajo na dodano vrednost začimb in izbirajo tiste brez dodatkov, konzervansov in barvil. Ta trend bo v skladu s prej omenjeno ekološko usmerjenostjo potrošnje zaznan tudi letos.
S trajanjem pandemije vse več posameznikov pogreša priljubljene okuse indijske, kitajske, italijanske, afriške in druge značilne kulinarike. Ker se z njimi ni mogoče razvajati v restavracijah, lahko tovrstne jedi nastanejo doma. A želje bodo zadovoljile le, če bodo začinjene z značilnimi začimbnimi mešanicami.
Tu v ospredje stopijo že pripravljene omake, mešanice in druge malenkosti, ki različnim kuhinjam zagotavljajo posebno aromatično noto ter okus.
Povpraševanje po teh je že in bo, vsaj dokler traja pandemija, zagotovo še zelo pogosto.
Preberite še: Cela jajca ali samo beljaki: Kaj je v resnici bolj zdravo
Morda vas zanima tudi: Pet vrst riža: Katera je najbolj zdrava
oddajte komentar