Pozabite na vzgojo svojih staršev, tako bo vaš otrok vzljubil vso hrano

Staršem sive lase pogosto povzročajo otroci, ki se nenadoma odločijo, da neke hrane enostavno ne bodo več jedli, ali pa nečesa, skoraj praviloma je to zelenjava, nočejo niti poskusiti. S tem seveda ostajajo brez pomembnih hranil, zato starše skrbi za njihovo zdravje in razvoj, da bi stvar rešili, pa neredko uporabljajo metode, ki lahko naredijo več škode kot koristi. Ena takšnih je siljenje s hrano oziroma kaznovanje, opozarjajo psihologi in pediatri ter dodajajo, da se bo določena vrsta hrane malčku ob takšnem pristopu še bolj uprla in jo bo dolgo povezoval z negativno izkušnjo, pogosto ga bodo ti občutki spremljali v odraslo dobo, v najslabšem primeru lahko privede do motenj hranjenja.

Prav tako strokovnjaki odsvetujejo nagrajevanje s hrano oziroma obljube v smislu »dokler ne poješ tega, ne dobiš sladice«. S tem lahko namreč otroku privzgojimo nezdravo navado in tudi pozneje v življenju se bo nagrajeval s hrano, običajno s sladkarijami, kar lahko vodi v prekomerno težo.

Raje se opremimo s polno malho potrpežljivosti in pozabimo na nekatere nauke, ki smo jih bili deležni sami kot otroci. Denimo tega, da se s hrano ne sme igrati.

»Ravno nasprotno. Ko se otrok privaja na nove teksture, barve, vonje in okuse, je pomembno, da pri tem vključi vsa čutila, tudi otip. Če se bo že ob pogledu na določeno hrano odločil, da je ne želi jesti, ga zamotimo s pripovedovanjem zgodbic o njej, pred njim jo poskusimo tudi sami in ob tem vsaj na pogled neizmerno uživajmo. Pogosto bo že to dovolj, da bo otroka zamikalo, da bi tudi sam poskusil. Naj jo prime v roke ali prste potopi v pire, juho ali omako, takšne teksture so zanimive, zanimivo bo potem tudi hrano polizati s prstov,« pravi Allie Ticktin, terapevtka, specializirana za zgodnji razvoj otroka, ki staršem nasvete deli tudi na svojem blogu.

Če omenjena metoda ne bo pomagala takoj, pravi Ticktinova, ne smemo obupati. Počakajmo nekaj dni, morda teden ali dva, nato hrano, ki je ne mara, otroku ponudimo znova.

Morda bo v tem času pozabil, da je ne mara, ali pa spremenimo taktiko in mu jo prinesemo na njegovem najljubšem krožniku ali v skodelici. Toliko bolje, če posodo okrasi ali poslika sam, tako bo vedel, da je samo njegova, in bo nanjo zelo ponosen, vse v njej pa bo seveda veliko bolj okusno.

Hrana je lahko tudi odlično orodje za ustvarjanje. Otrok bo hitro pozabil, da ne mara denimo tunine ali riža, če mu obrok aranžiramo v pravo malo umetnino.

Ko takšen privlačni krožnik prinesemo pred otroka, lahko z njim najprej ustvarimo pravljico, ki bo spodbudila apetit ali ga spravila v dobro voljo. 

Moja posodica

Potrebujemo:

• bel krožnik ali skodelico
• barve za keramiko in porcelan
• čopič

Delovno mizo zaščitimo s polivinilom ali časopisnim papirjem, nato barve, ki jih je izbral otrok, prelijemo v posodice. Vanje lahko pomaka prste in slika z njimi ali pa mu ponudimo čopič. Ko je umetnina končana, počakamo, da se barva posuši, nato pa jo utrdimo v pečici. Segrejemo jo na 180 stopinj Celzija in posodo v njej pustimo 45 minut oziroma sledimo navodilom proizvajalca. Obstajajo tudi posebni flomastri za risanje na keramiko, delo z njimi pa je veliko bolj enostavno, a primerno za nekoliko starejše otroke.

Zgledi vlečejo

Kot pri vseh stvareh je tudi s hrano tako, da otrok ne bo maral tiste, ki je ne maramo sami, še posebno če to opazi. Če se zmrdujemo denimo nad paradižnikom, ga ne bo maral niti otrok, naj mu še tako zavzeto pripovedujemo, kako dober je. Zato v njegovi bližini vedno pazimo, da sami poskusimo čim bolj raznolika živila in nikoli ne pokažemo, da nam nekaj ni všeč.

Preberite še: Mama kuha: Ob njenih otroških jedeh se še odraslim pocedijo sline

Morda vas zanima tudi: Kaj si izkušena pediatrinja želi, da bi vedela vsaka mama