Neješči otroci: Kako vemo, ali otrok res poje premalo (odgovarja pediatrinja)

Starši se ob štetju žličk, ki romajo otroku v usta pogosto sprašujejo, če malček poje toliko hrane, kot je potrebuje za rast in razvoj.

25.5.2021 ob 5:10 | Foto: Nicoleta Ionescu/Gettyimages

Slika avtorja - Mateja Florjančič Piše:

Mateja Florjančič

florjancicm@imap.delo.si

Neješči otroci: Kako vemo, ali otrok res poje premalo (odgovarja pediatrinja)

Eno za mamico, eno za očija, eno za babico, eno za dedka. Igrica, s katero mnogi starši svojega otroka skušajo pripraviti do tega, da bi zaužil primerno količino kašice, juhe ali druge, njemu namenjene hrane. Kajti zdi se jim, da glede na svojo starost ne poje dovolj in da imajo njegovi vrstniki veliko večji apetit.

A nekateri malčki se ne pustijo prepričati in po nekaj žličkah trmasto obračajo glavo stran ter zapirajo usta. Starši pa so v skrbeh, da njihovo dete ne je dovolj oziroma je neješče. Je to res? Na vprašanje, kako presoditi, ali otrok dejansko poje premalo in ali je njegove prehranjevalne navade smiselno primerjati s prehranjevalnimi navadami vrstnikov, je Tanja Šušteršič, dr. med., spec. pediatrije odgovorila takole:

 "Vsak otrok je drugačen, vsak ima nekoliko drugačen apetit in se različno odziva na ponujanje hrane. Starši mu morajo prisluhniti in slediti njegovim potrebam, hkrati mu morajo omogočiti raznovrstno ter zdravo prehrano."

Stroka ima natančna merila

Pri iskanju odgovora na dilemo, ali je otrok res neješč ali le ne poje toliko, kot pričakujejo starši, pediatrinja navaja kriterije, ki jih pri tem upošteva stroka:

"Ne glede na to, kako otrok rad ali nerad posega po hrani, ključno je le, kako pridobiva telesno težo in kako se razvija. Otrokovo težo pediatri vpisujemo v tako imenovane rastne krivulje, kjer je pomembno to, da otrok sledi svoji in ne, koliko konkretne telesne teže je pridobil v določenem času.

 

Nadalje je pomembno, kako je otrok zadovoljen, živahen in kako se razvija. V kolikor malček sledi svoji rastni krivulji tako za višino kot za telesno težo in se ob tem primerno razvija, kljub temu, da se morda nerad hrani in je potrebnega veliko truda, da zaužije ustrezen obrok, ni razloga za preplah."

Jasna pravila tudi pri mizi

Skrb je torej velikokrat odveč, seveda pa so tudi otroci, ki res ne zaužijejo dovolj hrane. Kaj storiti v takšnem primeru?

"Pri otrocih, ki tako ali drugače odklanjajo hranjenje je ključno, da starši vztrajajo pri raznovrstni zdravi prehrani in mu ne ponujajo instant nadomestkov ali celo sladkarij, ki morda otroku v danem trenutku bolj ustrezajo, dolgoročno pa ključno vplivajo na njegovo zdravje.

Ključno je, da starši vztrajajo pri raznovrstni zdravi prehrani in mu ne ponujajo instant nadomestkov ali celo sladkarij, ki morda otroku v danem trenutku bolj ustrezajo.

Pri tem sta potrebni vztrajnost, potrpežljivost ter iskanje otroku lastnih načinov motiviranja za hranjenje, ki naj vsekakor poteka za mizo in strogo brez prisotnosti ekranov," svetuje pediatrinja in še enkrat poudarja vztrajnost:

 "Otrok za privajanje na določen okus potrebuje več poskusov, včasih tudi do dvanajst.  Zato je pomembno, da starši ne obupajo, tudi če po prvih poskusih določeno jed zavrne."

Kaj vse pa vpliva na odnos otroka do hrane in na količino te?

"Otroci, ki so hranjeni z že v naprej pripravljeno ali instant prehrano ter nezdravimi prigrizki, imajo običajno več težav s hranjenjem, so bolj neješči in kasneje izbirčni. Prav tako prisotnost pametnih naprav ali kakršnihkoli ekranov ob hranjenju vpliva na apetit, dolgoročno seveda v negativnem smislu," na pasti opozarja  Šušteršičeva.

V večini primerov je skrb odveč

Skratka, v večini primerov je skrb staršev, da otrok poje premalo, odveč. V kolikor se vendarle izkaže, da ne dobi za rast in razvoj dovolj potrebnih snovi, pediatri na osnovi omenjene krivulje težavo prepoznajo pravočasno in v skladu z njo ukrepajo.

Na splošno pa velja: vsak otrok je zgodba zase in primerjave s sosedovimi so nesmiselne. Bolje se je osredotočati na to, kako zdravo in živahno je dete in kako napreduje v razvoju.

Tudi če poje manj, kot menijo starši, da bi moral, gre, zlasti pri mlajših, zelo redko za resne težave. Največkrat gre le za fazo, ki jo bo prerasel in kaj lahko se bo zgodilo, da bo sprva neješč otrok odrastel v večno lačnega najstnika, ki ga bo praktično nemogoče nahraniti.

Preberite še: Sara Isaković: Imeti dojenčka je veliko lažje kot se pripravljati na olimpijske igre

Morda vas zanima tudi: Fizioterapevtka svetuje, kako pravilno previjamo dojenčka (VIDEO)


oddajte komentar

preberite tudi

6 stvari, ki jih vsaka ženska potrebuje za dobro in zdravo spolno življenje

Šest posledic prve ljubezni, s katerimi živimo vse življenje

Te nenavadne odločitve lahko rešijo vajin zakon (ali zvezo v krizi)