Kako nesrečno pakiranje postaja vse bolj uspešno #kolumna

V nasprotju z večino, ki jih mine kup prtljage, ko se vrnejo domov, jaz s tem nimam težav. Ekspresno hitro mi uspe vse razpakirati, pospraviti na mesto in umazano perilo dati v pranje.

Zatakne se mi na začetku tega procesa – ko se pakiranje začne. Najprej je treba razmisliti, kaj vse potrebujem, potem razmisliti o tem, kakšna oblačila potrebujem za predvideno destinacijo, in nato se začne v glavi sestavljanje kombinacij oblačil. Sem ena tistih, ki vedno mislijo, da bodo imele na poti premalo izbire z oblačili. To se je na mojih potovalnih začetkih večinoma preventivno končalo tako, da sem tovorila s sabo dobesedno celo (sezonsko) omaro, kar je seveda trapasto in neekonomično. Resnica je, da konec koncev potrebuješ manj oblačil, kot si misliš, in mogoče celo manj kot doma v podobnih situacijah.

Ključno je, da dobro premisliš, kaj je tisto, kar je najbolj široko uporabno. Na primer ene kavbojke lahko kombiniraš na veliko načinov: če jih nosiš s T-majico in supergami, si športna, če namesto majice dodaš tuniko ali bluzico in opaznejšo verižico, si že čisto nova, če zamenjaš še superge za malce bolj elegantno varianto, npr. sandale brez pete ali balerinkam podobne modne čevlje, si pa sploh elegantna. Za uporabno se mi je izkazala tudi logika plastenja – čim bolj sem pozorna na to, da se večina oblačil, ki jih vzamem s sabo, da plastiti in med sabo kombinirati. Še ena uporabna pomoč je tudi to, da si za posamezne dneve (če jih ni veliko) sestavim outfite. Tako za glavnino garderobe vem že vnaprej, dodam pa za vsak primer še nekaj oblačil v stilu 'mogoče bom pa potrebovala'. Saj poznaš občutek, kajne?

PREBERITE še // Najboljši način za pakiranje čevljev

Prav posebna milost pa je pakiranje, ko imaš otroke. Prvi luksuz je čas, ki ga imaš za to početje. Običajno ga nimaš, ker do zadnje možne ure delaš oziroma imaš nujne opravke. To zares sovražim. Pakiranje ti ostane za nočne ure, ko se ti res ne da več razmišljati, ali pa pakiraš, medtem ko se otroci sukajo okoli tebe (beri: se divje igrajo s predmeti, ki jih spravljaš na kup za pakiranje, kar se na koncu konča kot jok in po možnosti medsebojni pretep, ti pa seveda vmes zgubiš rdečo nit pakiranja in založiš tudi rešilni listek, na katerega si zapisuješ stvari, ki si se jih vmes spomnila in so na nujnem 'TO DO' seznamu).

Čeprav minimalizem pri prtljagi z otrokom nekako odpade, pa vseeno nikoli nisem razumela družin, ki že za vikend premik na drugo lokacijo tovorijo s sabo za eno prikolico otroške robe. Saj res marsikaj potrebuješ, brez česar ne moreš od doma, ampak marsičemu se lahko tudi odpoveš, otrok pa se navadi na dopustu zamotiti z nekoliko manj stvarmi, kot je vajen doma. Tako počnemo mi – in kljub temu imamo še vedno preveč vsega. Na koncu se pri igračah običajno tako ali tako izkaže, da je za otroka daleč najbolj zanimiva 'igrača' nekaj, kar to sploh ni.

PREBERITE še // Ultimativni nasveti za pakiranje

Pred kratkim sva šla z dragim na kratek oddih sama, zato me je čakalo dvojno pakiranje – zase in za otroka, ki sta bila medtem v varstvu. Pakiranje je bilo takšno kot zadnjih nešteto, odkar imam otroka: v zadnjem hipu in stresno. Kljub temu sem tokrat zadevo izpeljala bolj organizirano kot sicer in rezultat je bil odličen: ničesar nisem pozabila (to se zgodi redko), dobro sem premislila, kaj bom na potovanju oblekla, tako da sem se izognila slabi volji (tudi redko), otroka pa tako ali tako nimata posebnih kriterijev, ko gre za njuno prtljago. Nekako jima je uspelo pretihotapiti v avto veliiiiko vrečo nepotrebnega pliša, ampak v skrajni utrujenosti sem se delala, da ne vidim tihotapcev na delu.

Kmalu bom različne odhode od doma tako izpilila in se jih lotila tako organizirano, da se bo tudi pakiranje sprevrglo v užitek, vsaj upam. Če pomislim na to, da sem včasih zamujala povsod, kamor sem bila dogovorjena, odkar sem mama, pa se to ne dogaja več, je še nekaj upanja zame!

Kolumno je napisala Katarina Mihelič Bajt