13.11.2020 ob 5:40 | Foto: Alessandro Biascioli (naslovna)/Gettyimages | Avtor: M. FL.
Družabna omrežja prinašajo nemalo zabave, so vir informaciji, preženejo dolgočasje pa vendar … imajo tudi nemalo negativnih vplivov tako na zdravje in počutje kot na medosebne odnose. Zato se je dobro (vsaj občasno) posloviti od njih. Kaj se bo tedaj zgodilo?
Ne samo, ker vas takšne in drugačne napravice ne bodo z brnenjem, zvončkljanjem in z drugimi znaki opominjale na nove objave, motile vaš delovni proces ter kradle pozornost in zbranost temveč tudi, ker vas ne bo kar naprej mikalo, da bi malo pokukali na facebook, instagram, twitter.
Kajti priznajte, ob brskanju po tovrstnih medijih se minute hitro razvlečejo v ure, delo pa medtem stoji in čaka.
"Če vas je zaobjel nekakšen kreativni mrk, vam lahko pomaga odmik od družabnih omrežji," je prepričana psihologinja Joanne Cantor z univerze Wisconsin, kar pojasnjuje takole:
"Stalne motnje, katerih vir so različni opomniki z družabnih omrežji ne zgolj, da motijo zbranost in nižajo delovno storilnost, slabo vplivajo tudi na druge miselne procese, denimo na kreativnost. In takoj, ko ne bodo več obvladovali vašega življenja, se bo ta izboljšala."
Čeprav je slovo od družabnih omrežji na dolgi rok pozitivna zadeva, lahko na kratkega prinaša tudi nekaj negativnih posledic. Med njimi sta stres in tesnoba. Kajti možgani se z njima odzovejo na odtegnitev od stalne povezanosti z virtualnim svetom.
"Pri ljudeh, ki veliko časa aktivno preživijo na družabnih omrežjih, se ob tem v možganih začne pospešeno sproščati hormon ugodja dopamin. In ko je ta dejavnost prekinjena, količina dopamina znatno upade, posledično se pojavijo napetost, tesnoba in živčnost," meni psiholog David Greenfiled z univerze Connecticut, ustanovitelj tamkajšnjega centra za zdravljenje tehnoloških odvisnosti.
Na srečo ti simptomi trajajo krajši čas in so prisotni le prvih nekaj dni potem, ko se nekdo odloči, da se bo poslovil od družabnih omrežji. Pozitivni učinki namere so opazni veliko dlje.
Ker so tovrstni mediji dostopni vedno in povsod, jim posvečamo ogromno pozornosti in smo izpostavljeni vsem mogočim, velikokrat ne ravno prijetnim novicam. Branje in spremljanje teh pa po besedah Greenfielda vodi v porast kortizola.
Stresni hormon v organizmu povzroča napetost, viša krvni tlak, pospešuje bitje srca ter negativno vpliva na delovanje možganov. Zlasti na spomin, prav tako pa povečuje tveganje za depresijo.
Iz tega sledi jasen zaključek: življenje brez družabnih omrežji pomeni manj slabih novic, manj kortizola ter posledično manj stresa.
Praviloma so osebne objave na družabnih omrežjih pozitivno naravnane ter prikazujejo trenutke veselja in radosti. Zadeva je na prvi pogled neškodljiva, a žal ima negativno plat:
spremljanje objav prijateljev, znancev, sorodnikov in celo neznancev, na katerih je vse lepo in čudovito, v marsikomu prebudi občutke manjvrednosti, kajti življenje v resnici ni vedno takšno.
"Predstavljajte si, da se trudite zanositi in pri tem niste uspešni. Vsaka fotografija srečne mamice z dojenčkom je zato kot nož v srce," konkreten primer navaja psihologinja Mau-ly-Nguyen-Steers z univerze Huston in dodaja: "V resničnem svetu nihče ne bi k nikomur pristopil z besedami: poglej, kako lep je moj otrok."
Študija Steersove in njenih kolegov je odkrila, da so ljudje, ki se radi primerjajo z objavami na facebooku, pogosteje depresivni od tistih, ki tega omrežja sploh ne uporabljajo. Odpovedovanje takšnim in drugačnim medijem posameznikom onemogoča stalne primerjave, s tem se ljudje več ukvarjajo s seboj in lažje zgradijo pozitivno samopodobo.
Preden se odpravite k počitku, še enkrat preletite instagram, facebook, tik tok in nenadoma se spremljanje objav na njih razvleče v uro, dve. Vam je to znano?
Greenfield opozarja, da je to postala rutina številnih posameznikov in s tem ne samo, da si skrajšajo spanec, hkrati je zaradi vpliva modre svetlobe, ki jo oddajajo zasloni, ta tudi manj krepčilen in izdaten, kot če bi pred spanjem prebrali nekaj strani knjige.
Seveda so družabna omrežja odlična za ohranjaje stikov s prijatelji in znanci, s katerimi bi sicer težje ostali povezani. A roko na srce, koliko od njih je za vas res tako pomembnih, da bi jim posvečali svoj čas?
"S tem, ko se boste poslovili od tovrstnih medijev, vaša pozornost ne bo razpršena med več sto ljudi, s katerimi imate površne stike (če sploh), temveč vam bo več časa in priložnosti ostalo za snovanje ali utrjevanje odnosov v živo. Ki v resnici štejejo največ," je prepričana Cantorjeva.
Zadeva se morda zdi kontradiktorna, saj je s pregledovanjem družabnim medijev mogoče pregnati kakšno urico dolgočasja, pa vendar …
Velikokrat se zgodi, da tedaj, ko vam je dolgčas, naveličano pregledujete objave in ker na njih ne najdete ničesar zanimivega, se dolgočasje le še okrepi.
"Študija univerze Kent, v kateri je sodelovalo 41 študentov je pokazala, da dolgočasje naraste že po pol ure pregledovanja družabnih omrežji," navaja psiholog Andrew Lepp in pojasnjuje: "Možgani ob tem ne dobivajo prave stimulacije in dolgočasje se poveča. Povsem nasproten učinek nanje pa ima denimo križanka ali dobra knjiga."
Sedeč način življenja je zdravju tako nevaren kot kajenje, pravijo strokovnjaki. Če med odmorom, namesto da bi vstali, ter se razgibali, ostanete za računalnikom ter pokukate na katero od družabnih omrežji, si ne delate usluge. Ko se boste tej možnosti odpovedali, boste večkrat vstali in storili nekaj dobrega za dušo ter telo.
"Posamezniki se ne zavedajo, da prav zaradi facebooka dnevno presedijo dodatnih 90 minut. In če ga ne bo, bo več priložnosti za zdravju prijaznejše aktivnosti. V kolikor seveda ne boste izbrali Netflixa," opozarja Lepp.
Potem, ko se boste nehali zanašati na mnenja in poglede drugih, se boste večkrat obračali vase in se vprašali, česa si želite in kaj je res dobro za vas.
S tem si boste dali priložnost spoznavati sebe, svoje želje in potrebe. Počitnice boste izbirali po svojem okusu, ne po trendih, ki prevevajo družabna omrežja, prav tako restavracije, izletniške točke, oblačila, hišne ljubljenčke in še bi lahko naštevali.
"Namesto, da bi sledili drugim in se podrejali trendom, boste sledili sebi in snovali svoje smernice," je prepričan psihoterapevt Tom Kersting.
Zadeva se nanaša na prejšnjo postavko: bolj, kot boste spoznavali sebe, lažje boste sprejemali odločitve, katerih cilj in namen je ugoditi sebi, ne pa se prilagajati množicam, ki zapovedujejo trende na družabnih omrežjih.
Veliko lažje je svojo jezo, frustracijo in negativnost izražati za skritim profilom na družabnih omrežjih, kot v živo. Bodimo pošteni, ti mediji so postali nekakšen ventil za sproščanje jeze ter tudi za žaljenje in poniževanje drugače mislečih.
S tem v ospredje stopajo negativna čustva, ki jih mnogi sproščajo na neprimeren način, brez bojazni pred sankcijami. Z odmikom od družabnih omrežij je ta možnost manjša, kar pomeni primernejše izražanje občutkov, manj negativnega naboja in tudi prevzemanje odgovornosti za besede in dejanja.
Slovo od družabnih omrežji ne samo, da bo pripomoglo k temu, da boste prijaznejši, pomagalo bo tudi pri grajenju čustvene inteligence. Kajti več časa boste namenjali osebnim stikom in interakcijam iz oči v oči, lažje boste prepoznavali svoje ter občutke drugih in lažje se boste na pravilen način soočali s čustvi.
Vse to so znaki visoke čustvene inteligence, ki je nepogrešljiva za dobro funkcioniranje znotraj družbe ali v družbi s samim seboj.
Povzeto po Reader’s Digest.
Preberite še: Slovenske mame svarijo: TikTok je poln neprimernih vsebin
Morda vas zanima tudi: Dve najhujši posledici pretiravanja z družabnimi omrežji
oddajte komentar