Novi dokazi, da družabna omrežja povečujejo stopnjo depresije in osamljenosti

Vse od tedaj, ko se je pojavil Facebook, za njim Instagram ter še nešteto drugih družabnih omrežji se strokovnjaki sprašujejo, ali ti vplivajo na mentalno zdravje. Še več: domneva se, da obstaja povezava med uporabo teh omrežji in višjim tveganjem za depresijo. 

Nova študija, novi dokazi

Najnovejša, v publikaciji Journal of Social and Clinical Psychology objavljena študija je to teorijo podkrepila z novimi dokazi.

Kot jo povzema Insider, so strokovnjaki z univerze Pennsylvania vanjo vključili 143 študentov in v tednu dni spremljali, kako pogosto uporabljajo Facebook, Snapchat in Instagram.

V drugem delu študije so sodelujoče razdelili v dve skupini: tisti v prvi so lahko omenjena omrežja uporabljali neomejeno, tisti v drugi pa so si zanje lahko dnevno vzeli le deset minut. Poleg (ne)omejevanja uporabe, so strokovnjaki pri sodelujočih spremljali še občutke tesnobe, depresije in osamljenosti.

In kaj se je izkazalo?

"Z zmanjšanjem uporabe socialnih omrežji se je pri sodelujočih znatno znižala stopnja depresije in osamljenosti," je povedala Melissa G. Hunt z univerze Pennsylvania in voditeljica študije ter dodala, da so bili učinki najopaznejši pri posameznikih, pri katerih je bila stopnja depresije ob začetku raziskave višja.

Primerjave, ki vodijo v nezadovoljstvo

"Domnevamo, da so za občutke depresije in osamljenosti krive neprestane primerjave, ki jih družabna omrežja omogočajo. Ob pogledu na fotografije iz življenja drugih je zlahka mogoče dobiti vtis, da živijo boljše od nas samih. Ljudje na objavah kažejo glamurozne, pozitivne podobe in življenjski stil, ki pri drugih zbuja zavist. Več kot polovica milenjicev namreč priznava, da svoje razmerje in življenje na sploh prikazujejo kot boljše, kot v resnici je. In prav v tem tiči težava: družabna omrežja postanejo vir hrepenenja, ljubosumja in s tem negativnih občutkov," je pojasnila Huntova.

"Če veliko časa preživite na družabnih omrežjih, kjer spremljate objave ljudi ter njihov življenjski stil primerjate z vašim, se pri vas poveča tveganje za depresijo in tesnobnost, oziroma se simptomi teh mentalnih stanj okrepijo," se strinja psihologinja Allison Abrams in dodaja, da so za to dovzetni zlasti tisti z nizko samozavestjo.

Vse le ni tako slabo

V začetku letošnjega leta izvedena študija je pokazala, da so najstniki, ki veliko časa namenijo družabnim omrežjem, bolj nesrečni od vrstnikov, ki jim ne posvečajo toliko pozornosti, oziroma si zanje vzamejo največ uro na dan. "Tisti, ki jim namenijo le uro na dan so v resnici srečnejši od onih, ki jih ne uporabljajo, kar dokazuje, da zmerna uporaba družabnih omrežji, kot velja za večino stvari, ni slaba," je dodala psihologinja.

"Neprestano zrenje v zaslon nedvomno škoduje zdravju, saj negativno vpliva na držo, spanje, ob tem vse manj časa ostane za fizično aktivnost. Vendar tehnologija, uporabljena v razumnih mejah omogoča stik z ljudmi, s katerimi osebni kontakt ni mogoč, videoigrice pa pozitivno vplivajo na koordinacijo, reševanje težav in spomin," meni tudi Andrew Przybylski, raziskovalec na internetnem inštitutu Oxford.

Kadar vam je dolgčas, pojdite med ljudi

Ob zaključku znantsvenega dela je Huntova opozorila, da je njena študija pod drobnogled vzela zgolj tri aplikacije in je zato težko zadeve posplošiti na vse, upa pa, da bo znanost poiskala vse več dejstev o vplivu družabnih omrežji na življenje in mentalno zdravje in poudarila:

"Ne glede na to, da vsi učinki niso negativni, tedaj, ko po družabnih mediji brskate zgolj iz dolgočasja in opazujete objave posameznikov, ki jih morda sploh ne poznate, odložite telefon in pojdite med ljudi ter se družite s tistimi, ki so v vašem življenju fizično prisotni. Počutili se boste bolje."

Avtorica: M. FL.
Foto: Thinkstock

Preberite še: Trije najpogostejši odgovori na vprašanje, zakaj ženskam ni do seksa ali pa Rastlinjak - nov lokal z zdravo hrano v Ljubljani, ki navdušuje tako vegane kot vsejedce

Priporočamo tudi: 5 napak pri pranju modrčkov (in kako jih odpraviti)