Urša Trebušak: Z RTT hipnozo ljudem pomagam, da na novo programirajo svoj način razmišljanja

Urša Trebušak je večplastna ženska in človek bi jo lahko poslušal ure in ure. Ko jo vprašam, kako je kaj, enostavno odgovori, da je super. Odkar je odkrila novo poslanstvo v svojem življenju, kar žari. Z možem Gregorjem se jima je po več letih uresničila želja in postala sta starša deklici, Urša pa je v času nosečnosti obrnila popolnoma nov list v svojem kariernem življenju in se posvetila RTT-ju in hipnozi. Gre za metodo, ki jo je svetu predstavila izjemna Marisa Peer in je v trenutku navdušila tudi Uršo. Novinarstvo je postavila na stranski tir in se popolnoma posvetila človeškim možganom, njihovemu delovanju in reprogramiranju.

Mogoče pa vendar ni naključje, da si je kot majhna deklica želela postati arheologinja, sedaj pa brska po globinah človeškega uma in odkriva globine možganskih povezav. Zanimalo nas je, kako vse skupaj deluje in kako si lahko vsak izmed nas spremeni življenje v nekaj tednih.

S čim se ukvarjate zadnje čase? Vam novinarske vrline na kakršenkoli način pomagajo na novi poti?

Stvar, ki jo sedaj počnem je RTT (Rapid Transformational Therapy). Pri tem v osnovi človeku pomagaš, da ugotovi kako, kje, kdaj in zakaj je ustvaril kakšne načine vzorcev vedenja in razmišljanja. Za večino od nas se to zgodi v zgodnjem otroštvu. In ko iščeš, ko koplješ, ko človeka vodiš z vprašanji in je zelo pomembno, da postavljaš prava vprašanja. Na neki točki sem ugotovila, da je to tako kot prej, ko sem kot novinarka morala ugotoviti, kako se je nekaj zgodilo, zakaj in kakšen vpliv to ima. Druga stvar, ki mi je prišla prav, pa je novinarski glas. Tehnika RTT uporablja hipnozo. Človek dobi svoj posnetek za samohipnozo, ki je res tak, da ga navduši in da mu da energijo in tukaj je zelo pomembno, kakšen glas imaš, ker stranka posluša tvoj glas in tu imam prednost, ker je moj glas izšolan.

Kako ste se sploh srečali s tehniko RTT?

Podzavest in človeški način razmišljanja uma sta me izredno zanimala že ves čas. Na neki točki sem se začela ciljno izobraževati v tej smeri, najprej nevrolingvistično programiranje potem pa sem našla kontakt od Marise Peer in si pogledala vse kar ona govori, kako govori, kaj razlaga … Na internetu jo je vse polno in meni je bilo res všeč, kar govori. Ona je vse moje dotedanje znanje povezala v eno logično celoto. Predvsem, kako stvari delujejo na nas, kakšen vpliv imajo, kako jih lahko spremenimo in kako se lahko s svojim lastnim umom pogovarjamo, da nam bo služil. Najprej sem se vsega skupaj učila le zase, ker me je res zanimalo, nikoli ni bil namen, da iz tega naredim posel. Ko pa sem prišla ven iz tega, z vsem tem znanjem, sem želela vsakega hipnotizirati in preizkusiti nove veščine. Najprej sem svoje znanje preizkusila na prijateljih.

Pa je lažje hipnotizirati prijatelje, znance ali popolne tujce?

Lažje tuje ljudi. Gregorja na primer nisem mogla, saj sem na njem vadila to tehniko. To se ni izšlo. Sicer je zelo sodeloval in bil pripravljen pomagati, ampak nama je bilo preveč smešno vse skupaj. Preveč se poznava in to ni šlo. Ko sem delala s prijatelji in znanci je bilo bistveno lažje. Sem pa potem odkrila, da ko delam z ljudmi, ki jih ne poznam, je pa najboljše. Zato ker tudi jaz nimam nobenih idej, kaj bi lahko bilo in kako bi jim bilo dobro pomagati, ampak se resnično prepustim temu, kar mi povedo sami.

Kako poteka srečanje s hipnozo?

Najprej se slišimo po telefonu. To je zelo pomembno, da mi ljudje povejo, česa si sploh želijo. Če bi RTT primerjali s katero od drugih vej, recimo psihoterapijo, je pri tej tehniki drugače to, da je zelo usmerjena v rezultat. Seveda najdemo težavo, ampak vse sile napnemo v to, da se človek spremeni, da se premakne s tiste točke nelagodja. Ne gre samo za to, da ugotoviš, zakaj imaš problem, ker to ti v končni fazi ne pomaga prav veliko. Pri RTT-ju je fokus na tem, da postaneš tak človek, kot si želiš. Po telefonskem pogovoru se dogovorimo za srečanja, ki je lahko preko spletne kamere ali v živo. Na tem srečanju, ki traja približno uro in pol do dve uri, najprej človeku pomagam, da gre v stanje sproščenosti. To je ta hipnoza, ampak moram poudariti, da tukaj res ne gre za to odrsko hipnozo, ki jo ljudje poznajo recimo iz televizije. Gre za stanje globoke sproščenosti, kjer si zelo osredotočen sam nase. V tem stanju raziščemo, kaj so vzroki za neko težavo, recimo, zakaj nekdo ne upa stopiti pred druge ljudi in povedati svojega mnenja ali pa zakaj vedno skuša ugajati, in ko enkrat to odkrijemo, se znotraj RTT-ja ta vzorec prekine. S tem človek prekine, ga ozavesti in z njim razčisti. Potem pa sledi meni najljubši del, ko dejansko pomagam človeku, da na novo programira svoj način razmišljanja, tako da mu bo služil. Posnetek, ki ga človek dobi mora poslušati vsaj 21 dni zapored, da to postane njegova rutina, njegova navada.

Kateri so tisti vzorci, ki se največkrat ponavljajo med ljudmi?

Skoraj vsem nam so skupne tri stvari. Občutek, da nismo dovolj dobri in iz tega izvira ena velika množica težav. Potem je občutek, ki ga imajo ljudje, jaz sem drugačen kot drugi. Ne morem se povezati z drugimi, jaz sem drugačen, mene nekaj dela drugačnega, nisem takšen kot ostali. Tretji, ki je tudi zelo pogost, meni nič ne pomaga, zame ni rešitve in meni to ni dosegljivo. Rad bi bil uspešen, ampak zame to ni dosegljivo. To so tri vrste prepričanj, ki se dejansko pojavljajo.

Kdo je bolj dovzeten, moški ali ženske?

Tukaj ni razlik. Enako so dovzetni moški in ženske.

Omenili ste psihoterapijo in tukaj se mi poraja vprašanje, glede na to, da nekateri ljudje potrebujejo tudi po pet ali deset let, da rešijo svoje vzorce, se zdi RTT kar preveč sanjska, saj ponuja rešitev v nekaj tednih. Je to res mogoče?

Ustanoviteljica Marisa Peer je to storila ravno s tem namenom, da bi ljudem pomagala hitro. Ne da rabijo vsa ta leta in v končni fazi toliko bolečine, ki jo prinašajo nekatere terapije. Če leta in leta predeluješ neke boleče vzorce, to nekako povzroča neprestano bolečino v tebi. Kar ona trdi je, da se je treba premakniti naprej. Seveda negativne vzorce ozavestiš, razčistiš, se s tem soočiš, vendar cilj vsega je, da narediš korak naprej. Pri tem pa je zelo pomembna vztrajnost vsakega posameznika.

Kakšen pa je odziv strank? So srečanja uspešna?

Je. Po končanih seansah smo v stiku vseh 21 dni, da jih povprašam kako so, kako napredujejo ali opazijo rezultate. Najbolj me navduši, ko dobim po dveh ali treh mesecih odkar sem z nekom delala, sporočilo, da se jim je popolnoma spremenilo življenje. Kdaj že mislim, da nekomu nisem nič pomagala, potem pa dobim sporočilo ali mail, da je zanj zdaj življenje popolnoma drugačno. Napišejo mi recimo, da veliko raje hodijo v službo, brez tesnobe, s šefom se čisto drugače razumejo, besede drugih jih ne prizadenejo več, …

V kolikšni meri pa se je vam spremenilo življenje, zaradi vsega novega znanja o delovanju človeškega uma? Večkrat opazite, kako ljudje povzročajo te neprijetne vzorce svojim otrokom ali bližnjim?

Ja, seveda opazim in kdaj mi je težko, ko to opazujem. Recimo, ko sem na igrišču s hčerko in vidim starše, ki pridejo po otroke, vidim mamico, ki jd utrujena, pod stresom in se ji mudi. Takrat svojega otroka sploh ne pozdravi, samo reče, naj pride k njej ... 'Kje imaš torbo, a si spet pozabil, kakšen pa si' Ta otrok ne doživi tega, da ga je mama vesela, da ga je videla. On je doživel, da je nekaj narobe z njim, da mama spet ni zadovoljna z njim. V resnici njena reakcija nima nič opraviti z otrokom, samo mama je v tistem trenutku pod stresom in niti pomisli ne, kaj to naredi otroku. Ko se takšne situacije ponavljajo dan na dan, otrok sam pri sebi ustvari prepričanje, da ni dovolj dober.

Sedaj pa me zanima še čisto druga stran. Vi, ki imate vso to znanje, ali vas nikoli nič ne »vrže iz tira«? Bi lahko zase rekli, da ste sedaj popolna mama?

Ah, kje pa. Mislim, da otroci niti ne rabijo popolnih staršev. Tisto, kar pa rabijo in tega se sedaj res učim, so pa starši, ki jim pokažejo, da so otroci, dobri takšni kot so. Da jih vidijo takšne kot so, da jih sprejmejo, takšne kot so. Točno to rabijo.

Kam pa upate, da vas bo nova pot peljala?

Pojma nimam. Trenutno uživam v tem kar delam. V  življenju sem se naučila, da kadar v nečem uživaš, te ta stvar zagotovo pelje nekam, kjer bo dobro. Tako se bistveno manj ukvarjam s tem, kaj bom delala čez 10 ali 15 let. Kar se tega tiče sem res neobremenjena.

Preberite še: Pogovor s Sašo Einsiedler: Kadar si dovolimo pluti s tokom, nam življenje prinaša lepe stvari

Morda vas zanima tudi: Koncept spuščanja: 5 korakov, s katerimi boste spustili in se prepustili toku