Ste stari med 18 in 33 let? Na vašo odločitev, kam na dopust, bistveno vpliva to!

Bistvo potovanj je bilo nekoč spoznavanje novih kultur, širjenje obzorij, raziskovanje novih kotičkov, poskušanje lokalne kulinarike, vpijanje izkušenj in lovljenje dogodivščin, ki jih doma ne doživljamo pogosto.

Teden robinzonskega raziskovanja neodkritih kotičkov, kjer telefon (ki ga pred dvajsetimi leti niti še nismo imeli) ne najde signala in ni Wi-Fi-ja, je nekoč predstavljal odklop od vsakdana, danes pa marsikomu pomeni enako trpljenje, kot če bi mu s pinceto pulili trepalnice. 

Kako fotogeničen je vaš dopust?

Kot kaže, je za velik del milenijcev in generacije Z, ki je prišla za njimi, bistvo potovanj postala prisotnost in priljubljenost na Instagramu in Facebooku.

Tudi če gremo na dopust zgolj do Umaga, ne gre brez napihljivih plamencov, krofkov in okroglih brisač, če nas odnese kam dlje, izbiramo destinacije, kjer so plaže najbolj bele, arhitektura najbolj osupljiva, hrana pisana, bookiramo pa hotele, ki so najbolj fotogenični, saj mora biti tudi dekor Instagramu prijazen.

Ne zato, da bi te lepote užili z dvema očesoma, ampak zato, da jih gledamo skozi telefon. Kako smo se znašli v tem položaju?

Če sta generacija baby boomerjev in generacija X svoj dopust načrtovali glede na bližino, vremenske razmere, cenovno dostopnost, čistočo morja in obljudenost, je generacija Y nekoliko drugačna.

To je generacija, ki sledi generaciji X in baby boomerjem, rojena med letoma 1980 in 2000, znana tudi kot milenijci oziroma milenijska generacija.

Za njimi so prišli še generacija Z, najmlajši klan mladostnikov, ki so se že rodili v svet tehnologije in namesto dude v roke dobili elektronsko tablico. In to se pozna na vseh ravneh življenjskih slogov. 

Le kdo še polni fotoalbume? 

Vsekakor smo svoja potovanja radi ovekovečili že doooolgo pred pojavom družbenih omrežij, pravzaprav pred kakršnimikoli spletnimi mrežami nasploh.

V vsakem domu baby boomerjev, torej staršev milenijcev, boste v omari našli zaprašen album fotografij z že malo porjavelimi robovi, na katerih družina dopustuje v nadvse čudnih stajlingih, s smešnimi pričeskami in če so na fotografiji vsaj tri osebe, je ena zagotovo videti naravnost smešno, druga miži, tretja pa kaže osle. In takšne fotografije so bile za tiste čase čisto ok.

Poleg tega ste jih v resnici videli le vi in kakšen vsaj navidezno zainteresiran sorodnik. In najverjetneje se vsaj starši natanko spomnijo trenutka, ko je nastala.

Danes morajo fotografijo potrditi vsi, ki so na njej, sicer mora v (elektronski) koš. Nezapisano pravilo veleva, da si morajo biti na fotografiji pač všeč vsi, sicer ne sme na splet. V nasprotnem primeru sledi selfie vojna.

Kaj to pomeni?

Če nekdo objavi fotografijo, na kateri si nisi všeč in je nisi odobril, mu lahko vrneš milo za drago, torej objaviš fotografijo, na kateri si čudovit le ti, vsi ostali pa spominjajo na veverice s podbradki. 

Fotografiraj ali pa se to sploh ni zgodilo! 

Kakorkoli. Vrnimo se k potovanjem. Če smo nekoč s potovanj prinesli le vrhunce, danes sledimo celi poti. Na Instagram zgodbah lahko sledimo že procesu načrtovanja potovanja, nato pakiranja, tiskanja letalskih vozovnic, zgodba se nadaljuje na letališču – od čakanja na vzlet, do posnetka iz letala. Pa sploh še nismo na končni destinaciji!

Prava avantura se začne, ko se tiste objave, vredne fotografije, iz Insta zgodb (storyjev) preselijo na profil in kot samostojne objave, ki ne izginejo v 24 urah, požanejo slavo. Če se med komentarji znajdejo tisti v slogu "Kako ti zavidaaam!", "Čudovitaaa!", "Vzemi me s seboj!", je misija uspela. Sicer fotografijo raje izbrišemo.

Kako popolna je resničnost v primerjavi s fotografijo?

In če niste eni tistih, ki to prakticirate, ampak zgolj gledate objave, naj vam zaupamo, da takšna potovanja niti niso vedno tako sanjska, kot so videti na fotografiji. Za takšnimi podobami namreč stoji kup poskusov, saj prva fotografija nikoli ni dovolj dobra. Niti deseta. Morda dvajseta.

Znane blogerke s seboj po mestu vlečejo torbe z oblačili in se preoblačijo nekje v stranski ulici, da je zaloga fotografij v različnih stajlingih večja. Prestižni ležalniki na plaži, ki jih lahko najamete za smešno visoke vsote, pa verjetno sploh niso njihovi, ampak so nanje skočile zgolj za potrebe fotografije.

Velik del izjemnih fotografij je zgolj nastavljenih. Saj ne verjamete, da lahko za zajtrk pojedo 5 rogljičkev, 3 kilograme sadja, 2 litra sveže iztisnjenega pomarančnega soka, 8 toastov in opečena jajčka?

Precej teh imenitnih utrinkov z dopusta je zgolj kulisa za sledilce, ki jih želimo prepričati, kako noro in imenitno je naše življenje. Tisti, z veliko sledici, s tem celo služijo, a večina "navadnih smrtnikov" to počne zgolj zato, da pokažejo, kako uživajo.

Čeprav namesto, da bi skočili v vodo in z obema očesoma gledali v sončni zahod, z enim vseeno spremljamo obvestila na telefonu, če je priletel kakšen nov všeček. In tako zamudimo številne pristne trenutke, tukaj in zdaj.

Zakaj pa vi potujete?

Vsekakor pa mlajše generacije potujejo več in dlje od njihovih staršev. To razkriva britanska študija zavarovalniške agencije Schofields, ki so jo izvedli na tisoč britanskih milenijcih, starih med 18 in 33 let. Vprašali so jih, kaj je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na njihovo odločitev, kam na počitnice.

Kar 40,1 odstotka jih je odgovorilo, da destinacije izbirajo na podlagi njihove instagramabilnosti. Torej na podlagi tega, kako fotogenični so njeni kotički, ki jim bodo prinesli všečke na Instagramu.

Takoj za Instagramom, je med Britanci priljubljen alkohol. Naslednjih 24 odstotkov svoje počitnice namreč določi na podlagi ugodnih cen alkohola. Naslednjih 22,6 odstotka išče destinacije, kjer se bodo najbolj osebnostno razvili in našli same sebe, 9,4 odstotka prepričajo destinacije z dobro lokalno kulinariko, le 3,9 odstotka pa se za določen kraj odloči na podlagi njegovih znamenitosti. 

Obširneješe raziskave, kako na to gledajo mladi Slovenci, za zdaj še nismo ujeli, a verjetno lahko sami pri sebi priznamo, da so lepe fotografije s potovanj visoko na lestvici prioritet. Precej bolj od magnetkov za hladilnik, ki jih prinesemo s Tajske. Ali Savudrije. Vseeno pa poskusimo kakšen dan preživeti v in za trenutek, ki nam ga ni treba deliti z nikomer, ki ni v naši fizični bližini.

Napisala: Maja Fister
Foto: Unsplash