Milenijci hočejo fleksibilnost, spreminjati svet in si sami ustvarjati službe

Kdo za vraga so milenijci in kaj jih dela tako drugačne? Milenijci so generacija Y, tisti, ki so rojeni med letoma 1980 in 2000, nasledniki generacije X in baby boomerjev.

To je generacija mladih odraslih, ki se spozna na tehnologijo, le redko odloži svoj pametni telefon in ne preživi dolgo brez interneta, vseeno pa se spomni tudi časov pred njim. Je generacija z najvišjo stopnjo izobrazbe, a tudi višjo stopnjo brezposelnosti. Veljajo za bolj liberalne in odprte od svojih staršev, imajo visoka pričakovanja, so bolj optimistični in karierno usmerjeni. Na račun tega pa se tudi kasneje odločajo za ustvarjanje svoje družine, zato jih boste tudi pogosto videli živeti pri starših tudi po tridesetem letu. Milenijci so tista generacija, ki rednih služb ne pozna najbolje, dobro pa ji je znan na primer izraz "startup", saj so samostojne poslovne poti tudi ena vedno pogostejših oblik dela, za katere se milenijci odločajo.

Pospeševalniki, subvencije in inkubatorji

Na temo mladih v podjetništvu so pred kratkim razpravljali na poslovni konferenci v Zagrebu, kjer je bila tudi Mična. Da priložnost za podjetništvo – predvsem za mlade – še nikoli ni bila boljša, opaža Anamarija Meglič iz zavoda Ypsilon, nevladne neprofitne organizacije, ki združuje mlade, predstavnike Y generacije.

"Danes obstaja kar nekaj pospeševalnikov in inkubatorjev za startupe, ki mladim pomagajo iz poslovne ideje priti na trg. Odpreti s.p. je enostavno, a moraš imeti tudi poslovni model, s katerim rešuješ neko težavo," pojasnjuje. Pomoči in subvencij je namreč kar nekaj, ni pa dovolj imeti le nekega produkta oziroma storitev, ampak se je treba še povezovati, mrežiti, prodajati in konstantno prebijati na trg, pa seveda tudi izobraževati in rasti. 

Hoteli ali ne: delovna mesta, kot jih poznamo, bodo v prihodnosti izginila

Raziskave sicer kažejo, da se je vedno več mladih v začetku začelo podajati v poslovne vode, ker niso dobili rednih služb in so bili pravzaprav prisiljeni iti v podjetništvo. Pomanjkanje delovnih mest ob finančni krizi je torej pripeljalo do tega, da mladi danes ustvarjajo lastna podjetja, a razlogi za to se spreminjajo …

"Klasična delovna mesta bodo v prihodnjosti izginjala in to je treba sprejeti. Generaciji X in baby boomerjem ni bilo nikoli TREBA v podjetništvo, imeli so redne službe, nova generacija pa že ve, da bo morala dobiti svojo idejo in si prihodnost ustvariti sama. Prav tako pa samozaposlenost ni več nuja, ker ne bi bilo drugih možnosti, ampak mladi celo HOČEJO to fleksibilnost in si sami ustvarjati delo," dodaja Megličeva.

Večino delovne sile tako že predstavlja generacija Y. Glede na raziskave, se mlada populacija globalno bolj zanima za podjetništvo in ne za pisarniško delo, zato prihodnost leži v samozaposlitvah, je na okrogli mizi poudarila tudi Tamuna Gabilaia, izvršna direktorica Svetovnega združenja za direktno prodajo (WFDSA). Trend samozaposlovanja pa se počasi začenja kazati tudi pri starejši populaciji, ki je bila do zdaj sicer navajena starih vzorcev zaposlitev, ki pa se in se še bodo korenito spreminjali. 

Milenijci razmišljajo drugače, globalno in delajo spremembe

Svoj pogled na milenijce na trgu dela je na okrogli mizi osvetlil tudi Mitja Ruzzier, profesor podjetništva na Fakulteti za Management Univerze na Primorskem. 

Podjetja po njegovo v večini res zaganjajo mladi, ki so dinamični in predstavljajo večino startupov, ne smemo pa zanemariti podjetništva drugih oblik, obrti, družinskih podjetji in tistih za dodatni zaslužek. Ločujemo tudi podjetništva iz nuje in tiste, ki so šli v to namerno. Ruzzier ob tem opozarja predvsem na pojav tega, da podjetja delo vedno pogosteje raje ponudijo zunanjemu sodelavcu, kot pa nekoga zaposlijo redno. "Velika podjetja zaradi zakonodaje lažje najemajo storitve, torej ne več osebe za nedoločen čas, ampak to prilagajajo svojim potrebam in trendom," pojasnjuje.

Zakaj ne smemo podcenjevati milenijcev in zakaj lahko spremenijo svet? Prav zaradi nekaterih lastnosti milenijcev, ki sem jih opisala v uvodu, jih starejše generacije pogosto podcenjujejo. A neupravičeno. "Milenijci razmišljajo drugače, bolj globalno. Zanje ni več vprašanje, da začneš na mikro nivoju, mladi želijo spremeniti svet in pustiti pečat, ne pa delati zgolj za preživetje in to jih žene. Ne delajo za plačo, delajo 24 ur in to so tisti, ki bodo spremembe tudi delali," pojasnjuje Ruzzier in opozarja, da svetovni trendi kažejo, da v podjetništvo želi tudi vedno več deklet.

Mladi si želijo neodvisnosti od nadrejenih in imajo manj strahov 

Candan Corbacioglu, predsednica Sekcije direktne prodaje v Sloveniji, je na konferenci povedala, da je v raziskavah na prvem mestu zadržkov pred podjetniško potjo strah – pred neuspehom in izgubo investicije. A strahov nasploh je pri mladih manj, imajo več navdiha in se ne bojijo izzivov – če imajo le vsaj malo spodbude iz okolja. "Mladi si želijo neodvisnosti od nadrejenih, zato hočejo v podjetništvo. To je vedno prvi ali drugi razlog v raziskavah po vsem svetu. Mladi imajo veliko idej, želijo doseči svoje sanje, službe od 8h do 17h pa jim ne dišijo. Mladost je pomemben faktor, saj strah pred neuspehom raste s starostjo," dodaja.

Koncept podjetništva moramo privzgajati že otrokom! 

Govorci okrogle mize se strinjajo, da se podjetništvo vzgaja in izobražuje. V njem leži uspeh gospodarstva vseh držav in na njegovem razvoju je potrebno delati sistematično. Trend se pri mladih ljudeh kaže tudi v spremembi v času izobraževanja, in sicer da je bila nekoč primarna želja mladih ob koncu študija postati menedžer, medtem ko je danes njihova želja postati podjetnik. A začeti je treba zgodaj, že pri vzgoji v otroštvu!

"Nordijske države so na tem področju vodilne, saj o konceptu podjetništva izobražujejo že otroke v osnovni šoli. Okolje je zelo pomembno! Pa tudi to, da že otroke učimo, da je povsem v redu, če ti stvari ne uspejo že takoj," pojasnjuje Corbacioglujeva. 

Vzgojo moramo prilagoditi dobi pametnih telefonov

Nekaj najhujšega, kar se lahko zgodi za produktivnost mladih, je po Ruzzierjevem mnenju pasivnost. Z vzgojo se torej najprej začne doma, nato v šoli. Dejstvo je, da so nove generacije zrasle s telefoni in jim je marsikaj olajšano. Ampak temu se moramo prilagoditi. Sodobne trende je treba vključiti v učenje. "Podobno, kot so nekoč zažigali knjige, zdaj mi želimo zažigati telefone, a to ni pravi način. Njihove načine življenja moramo približati učenju. Na fakulteti se tudi sam pogosto soočam s tem, kako mlade motivirati, da bi se učili in odložili telefone. Moja prva taktika je bila, da sem telefone pobral. Nato sem ugotovil, da ni prava. Nato sem uvedel, da so na predavanju sodelovali s telefoni. Njihova realnost je na pametnih telefonih, zato je na nas, da njihove načine odraščanja umestimo v učenje. In tudi starši morajo zato dati otrokom možnost, da nekaj naredijo sami, le tako gremo v boj proti pasivnosti," razmišlja Ruzzier.

Avtorica: Maja Fister

Foto: Unsplash