Pri tej starosti smo najbolj nesrečni (in to je razlog)

Dejstvo je, da nihče ni stalno srečen in da se vsak v življenju srečuje tudi z žalostjo in nezadovoljstvom, ki sta povsem običajni izkušnji.

En od dejavnikov, ki močno vpliva na to, kako pogosto smo srečni in kako pogosto ne tako zelo zadovoljni, je starost.

Srednja leta so posebej težavna. Pregovorna kriza srednjih let torej ni mit in ni značilna le za moške, temveč prizadene tudi ženske, se pa je v zadnjem času izluščilo še eno življenjsko obdobje, kjer so občutki žalosti in nesreče pogostejši kot sicer, to je starost med 20. in 30. leti.

Veliko pritiskov in pričakovanj

Fenomen je še dokaj nov in ne prav dobro raziskan, strokovnjaki tako še ne vedo, ali gre za splošen pojav ali le za posamične izkušnje je pa dejstvo, da mnogi mladi v tej starosti občutijo veliko pritiska s strani družbe: končati šolanje, osnovati kariero, najti dom, začeti družino in ob vsem tem imajo občutek, da jim čas preprosto prehitro beži.

Vendar to ni edino obdobje, ki je pogosto vir stisk in nelagodja.

Študija, leta 2020 objavljena v časopisu Journal of Economic Behaviour & Organisation, ki se je pozabavala s tem vprašanjem, je bila izvedena na velikem vzorcu ljudi.

Kriza srednjih let

Avtorji so k sodelovanju povabili več kot 14 milijonov posameznikov iz 40. različnih držav. Sodelujoči so odgovarjali na vprašanja, ki so se nanašala na občutke sreče, razdeljena so bila na več kategorij:

Mentalno zdravje (v tej kategoriji so bila vprašanja o »slabih« dneh z vidika mentalnega zdravja, občutka malodušja, depresije, pretirane zaskrbljenosti, občutkih žalosti, živčne napetosti, strahovih, fobijah in tesnobe).

Družbene interakcije (vprašanja o občutku družbene izključenosti, nesposobnosti obvladovanja svojih težav, izgubi zaupanja vase, o razmišljanju o sebi kot o ničvredni osebi in o občutkih neuspeha ter osamljenosti).

Fizično blagostanje (vprašanja o prisotnosti bolečin in  kvaliteti spanca).

Povsem jasni rezultati

Pri domala vseh je občutek nezadovoljstva in nesreče dosegel vrhunec v poznih 40. letih, natančneje pri starosti 49 let.

Krivulja, ki se pri tem zariše, spominja goro:

Raven občutkov nesreče je pri majhnih otrocih nizka, saj so prav takšna tudi njihova pričakovanja. Nato pa vse do 49. leta narašča in od te starosti znova pada. Starejše osebe so v povprečju manj nesrečne od oseb tik pred abrahamom.

Omenjena študija torej močno podpira teorijo o krizi srednjih let, ki se kot vsesplošen družbeni fenomen pojavlja na različnih delih sveta.

Zakaj smo po 49. letu srečnejši?

Avtorji so na to vprašanje podali tri odgovore.

• Prvi se glasi, da se ljudje po tej starosti praviloma prenehajo truditi, da bi izpolnjevali nerealne cilje in se končno začno zadovoljevati z realnimi. Ker je te mogoče doseči, jih uspehi navdajo z zadovoljstvom.
  
  
• Z leti ljudje dojamejo, da se je nesmiselno ukvarjati s stvarmi, ki jih onesrečujejo.
  
  
• Tretji odgovor pa se nanaša na občutek hvaležnosti: starejši so velikokrat priče smrti ali bolezni katerega od sovrstnikov in je zato njihov največji vir sreče zdravje ter dejstvo, da jim to dobro služi.

Povzeto po portalu Miss7

Preberite še: Končno obstaja izraz za enega od mojih najljubših občutkov (piše Danaja Lorenčič)

Morda vas zanima tudi: Odpustila sem ti, ampak ne morem pozabiti (kako ta stavek vpliva na vaše življenje)