SNG Opera in balet Ljubljana z ljubezensko zgodbo Romeo in Julija

Predstava je prežeta z intenzivno, ekspresivno ljubezensko glasbo enega največjih skladateljev 20. stoletja Sergeja Prokofjeva, priznani ameriški dirigent Kevin Rhodes, ki balet Romeo in Julija dirigira že šestindvajset let po vsem svetu, pa napoveduje vrhunec njegovih izvedb tega baleta ravno na našem odru. Koreograf Renato Zanella se je Romea in Julije lotil s svežim pristopom, s pogledom v današnji čas.

V vlogi Julije bo prvič plesala naša priznana baletna solistka Nina Noč, ki premiero pričakuje z velikim vznemirjenjem. To je ena večjih vlog, ki jih je ustvarila v zadnjih letih, in priznava, da je bila Julija že dolgo njena velika skrita želja.

»Ko sem izvedela, da jo bom plesala, se mi je zdelo kar neresnično in še zdaj, malo pred premiero, mi je neverjetno. Rada imam namreč dramatične balete, v katerih se kot plesalec razvijaš celostno, ne le s tehnično izvedbo, temveč tudi čustveno in igralsko. Seveda je vsaka glavna vloga pomembna in vznemirljiva, vendar je Julija prav posebna. Gre za ikonično predstavo z izjemno glasbo Prokofjeva, ki ji piko na i dajejo igralski občutki, ki jih doživljamo ob interpretaciji vlog.«

Rojena Mariborčanka, ki je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet leta 2013 postala članica našega gledališča, je že zgodaj začela plesati glavne vloge. »Že mesec dni po prihodu v Opero, kjer sem sprva zasedala mesto v solo zboru, sem dobila glavno vlogo v Trnuljčici. Takrat se mi je zdelo, da je to morda prehitro, kot mlad plesalec si seveda v skrbeh, ali boš zmogel zaupano nalogo. Mogoče nisem bila povsem dozorela, vendar je po drugi strani kariera baletnega plesalca tako kratka, da moramo zagrabiti vsako ponujeno priložnost. Izkušnje, ki jih pridobimo v mladih letih, pridejo pozneje, v pravih letih za plesalca, kot pravimo, namreč še kako prav.«

Na vprašanje, kdaj so ta prava leta, pravi, da je to težko opredeliti: »Ko pridemo v gledališče, je vse novo, neznano, in prva leta se učimo, nabiramo izkušnje, pozneje, ko si ustvarimo ime, ko nas pozna občinstvo in koreografi, je lažje, saj vemo, kaj nas pri delu čaka. Seveda se nikoli ne nehamo učiti, balerina dela na vlogi od prvega do zadnjega dne kariere. Nikoli ne moreš reči, da se ne bi dalo narediti boljše.«

Nina Noč se bo tokrat prvič predstavila v vlogi Julije, a Romeo in Julija je zanjo tudi sicer povsem nova izkušnja, saj v tem baletu prej ni plesala niti katere od drugih vlog. Seveda si je predstavo že večkrat ogledala, kot pravi, je v živo videla dve različici in tri balerine v vlogi Julije, poleg tega pa tudi »tisoč in en posnetek na YouTubu«. Na vprašanje, ali jo je katera od balerin prav posebej prepričala ali navdihnila pri oblikovanju vloge, odločno pove, da vsaka balerina da Juliji svoj pečat in tako želi storiti tudi sama. »Poleg tega se nočem uokviriti, nobena balerina ni enaka drugi, tudi jaz nisem. Predvsem si želim, da bi vlogo predstavila, kot jo čutim jaz, in da bi res dala sebe vanjo.«

Čas pred premiero je za ustvarjalce posebej vznemirljiv, še zlasti v nepredvidljivih razmerah, kakršne nam zadnji dve leti kroji epidemija. »Poskušam se distancirati od zunanjega sveta in novic, ki nam jih ponujajo vsepovsod, kar ni povsem enostavno. Osredotočam se nase, na vlogo. Po drugi strani se mi zdi vse neverjetno, včasih pomislim, da se bom zbudila iz sanj. Zelo sem vznemirjena in komaj čakam, da gremo na oder, da končno odplešem to vlogo, jo dodam na svoj repertoar.«

V vlogi Romea bo na našem odru ponovno plesal priznani baletni solist Kenta Yamamoto, tokrat v paru z Nino Noč. Prvič se je z vlogo nesrečnega ljubimca srečal leta 2016, ko je predstavo za naše gledališče koreografiral Youri Vámos, njegova soplesalka pa je bila Mariša Nač. Na vprašanje, kako se razlikuje oblikovanje vloge pred leti od tega danes, nam je povedal, da sam to doživlja kot dve povsem različni produkciji.

»Mislim, da so razlike odvisne predvsem od koreografa in tokrat v vlogi iščem to, kar v njej išče tokratni koreograf Renato Zanella. Iz zgodbe poskušam potegniti kar največ, pri tem pa je pomembno tudi sodelovanje s soplesalko. Z Nino kot Julijo se veliko pogovarjava o tem, kako predstaviti zgodbo in kako pripraviti občinstvo, da bo razumelo vsak prizor in vsak korak.«

Kenta Yamamoto prihaja z Japonske in naše občinstvo ga že dobro pozna, saj je član našega baletnega ansambla vse od leta 2010. Pred prihodom k nam ga je pot zanesla na Kraljevo baletno šolo v Londonu. Na vprašanje, zakaj je za deželo, kjer bi gradil kariero, izbral prav Slovenijo, pa je v smehu odgovoril, da je bila odločitev sila enostavna.

»Preprosto, všeč mi je država, všeč so mi ljudje in mislil sem, da bi lahko v tem baletnem gledališču ustvaril lepo kariero.«

Domovino morda obišče enkrat letno, čas epidemije, ko so bila gledališča zaprta, pa je, pripomni, izkoristil tudi za odmik od baleta. »To mi je koristilo, vrnil sem se svežih misli.« Tako se je zdaj z lahkoto posvetil ustvarjanju nove vloge in pravi, da ima pred premiero, ki se je kot vsi drugi izjemno veseli, v mislih le en sam cilj. »Moje delo je, da svojo nalogo opravim dobro. Samo to.«

Predstavo Romeo in Julija, s katero odpiramo letošnjo baletno sezono, bo vodil ameriški koncertni, operni in baletni dirigent Kevin Rhodes. V Ljubljano je prišel na povabilo umetniškega vodje baleta Renata Zanelle, priznani dirigent pa ne skriva navdušenja nad našim opernim gledališčem in pravi, da se tu počuti kot doma.

»Imam neverjetno srečo, da pri svojem umetniškem delu obiskujem veliko različnih krajev, kjer v času priprave in izvedbe produkcije običajno preživim več tednov.

Da lahko delam v različnih kulturah in državah, pri tem pa sklepam nova prijateljstva v čudovitih opernih hišah, je velik privilegij. Kot nekdo, ki prihaja iz majhnega mesta na jugu ZDA in se je rodil v družini, ki je vodila 24-urno restavracijo za voznike tovornjakov in ni imela odnosa do glasbe ali kulture, sem zelo hvaležen za te izkušnje in življenje, ki ga živim.«

Maestro Rhodes v Ljubljani ni prvič, lani poleti je dirigiral predstavo Dunajski večer v koreografiji Renata Zanelle in koprodukciji s Cankarjevim domom. Brez oklevanja pove, da je na njegovo kariero baletnega dirigenta pomembno vplivalo prav srečanje z Renatom Zanello.

»V drugi polovici 90-ih let, ko je prevzel mesto direktorja baleta Dunajske državne opere, mi je Renato po nekaj predstavah, ki sem jih tam dirigiral, ponudil mesto glavnega baletnega dirigenta, kar je bila zame velika čast, saj, iskreno, nisem imel veliko izkušenj na tem področju.

Verjamem pa, da so plesalci in režiserji začutili, da se želim učiti, da želim delo opravljati dobro pa tudi da imam nekaj talenta. Vsekakor ne pretiravam, če rečem, da je bilo obdobje na Dunaju za mojo kariero ključno. Ko je Renato odšel z Dunaja, so se najine poti razšle.

Vse do pred nekaj leti, ko sva skupaj ustvarjala produkcije Korejskega nacionalnega baleta, dolga leta nisva imela nove priložnosti za sodelovanje. Ko je bil imenovan za umetniškega direktorja ljubljanskega baleta, sem se zelo razveselil in takoj sva začela snovati skupne projekte. Hvaležen sem tudi Marku Hriberniku, ki je potrdil moje sodelovanje.«

Kot priznani koncertni, operni in baletni dirigent maestro Rhodes deluje v največjih gledaliških in opernih hišah po Evropi in svetu, na njegovem repertoarju pa najdemo dela velikih skladateljev Stravinskega, Čajkovskega, Ravela, Bartóka in seveda Prokofjeva. Zanimalo nas je, kako se na predstave pripravlja z različnimi orkestri.

»Ko prvič delaš z orkestrom, se seveda sprašuješ, kako bo šlo. Ko sem lani z glasbeniki SNG Opera in balet Ljubljana delal predstavo Dunajski večer, me je prevzelo predvsem to, kako je bil celoten orkester pripravljen delati, se učiti, potrpežljivo vaditi in ponavljati, vse dokler nismo bili zadovoljni.

Naj povem, da sem Straussovo glasbo, ki je zelo zahtevna, delal le z dunajskim orkestrom in to nazadnje pred dvajsetimi leti. In potem pridem v Ljubljano, kjer najdem orkester, čudovito skupino glasbenikov, ki so šli z mano na težko pot in izvedli predstave, ki si jih bom zapomnil tako kot vse, ki sem jih naredil denimo na Dunaju, v Milanu ali Parizu. Česa bi si lahko še želel?«

Maestro Rhodes je na našo prošnjo preštel vse predstave Romeo in Julija, ki jih je doslej dirigiral v različnih opernih gledališčih in ocenjuje, da jih je bilo nekje med 140 in 150. Kljub temu z velikim veseljem in vznemirjenjem pričakuje premiero v Ljubljani:

»Ko se pogovarjam z vami, imam za sabo že dva dni vaje z orkestrom in lahko zatrdim, da bo predstava v Ljubljani zame vrhunec ustvarjanja Romea in Julije, ki jo dirigiram že šestindvajset let v opernih hišah, kot so Dunajska državna opera, La Scala in Opera v Parizu.«

Preberite si še intervju s Tino Vrbnjak: Igralski poklic sem si predstavljala dosti bolj romantično