Odpustila sem ti, ampak ne morem pozabiti (kako ta stavek vpliva na vaše življenje)

Odpuščanje ima zdravilno moč, da nas osvobodi bremen, a da ta moč deluje, je pomembno, da smo iskreni. V knjigi Shadows Before Dawn avtorice Teal Swan je razloženo, da nam je včasih vloga žrtve udobna, saj lahko na ta način preložimo odgovornost za lastno bolečino in srečo.

Kadar pa za našo nesrečo krivimo svojo službo, partnerja in druge dejavnike, nikoli ne moremo živeti resnično srečnega življenja.

Dokler je naša sreča odvisna od drugih, je ne moremo zares doseči.

Vsak dan nosimo s seboj vse svoje zavestne in podzavestne rane. Bolečina postane kot verige življenja, na katere smo tako navajeni, da se ne zavedamo, da imamo dovolj moči, da jih snamemo.

Včasih pa se v želji po okusu svobode želimo prisiliti k odpuščanju. Toda brez spreminjanja podzavestnih ran, povezanih s stvarmi in osebo, ki ji skušamo odpustiti, na tej poti nikoli ne moremo doseči odpuščanja.

Na primer, če nekdo reče: »Odpustil ti bom, a ne bom pozabil«, prav ta stavek nakazuje, da ni pripravljen resnično odpustiti.

Nemogoče je popolnoma pozabiti nekaj, kar se je zgodilo v preteklosti, vendar je pomembno, da spomin na ta dogodek ne vsebuje neprijetnih čustev. Šele takrat lahko resnično odpustimo.

Da bi lahko odpustili drugim (ali sebi), sploh ni nujno, da bi bil kdo prisoten. Zdravljenje se zgodi v nas in je namenjeno nam samim.

Odpuščanje ni vračanje nečesa. Gre za to, da se osvobodimo, da gremo naprej. Toda dokler v sebi čutimo kakršno koli bolečino, to pomeni, da na žalost nismo zares odpustili.

Odpuščanje je zdravilen proces, saj zmanjšamo jezo in željo po maščevanju. Nismo več ujeti v vrtinec zamer, ampak smo vse bliže notranjemu miru.

Med resničnim odpuščanjem in nepristnim odpuščanjem je velika razlika, saj nas resnično odpuščanje vodi do premisleka o sebi, svojih bolečinah in sočustvovanju s sabo.

Odpuščanje, če se ga lotimo na pravi način, veliko bolj koristi tistemu, ki odpušča, kot pa tistemu, ki smo mu odpustili.

Nekaj podobnega se je zgodilo ženski, ki jo je mož zapustil zaradi druge in se je znašla v začaranem krogu jeze, zamer, žalosti in razočaranja. 

»Pred leti sem bila polna jeze, zamere in sovraštva do bivšega moža. Zlomil mi je srce in uničil družino, ko me je zapustil zaradi druge ženske. V svoji ranjenosti nisem zmogla razmišljati trezno, želela sem se mu maščevati, ga kaznovati, ker me je tako grozno prizadel.

Mučno mi je bilo ohranjanje stikov z njim, a je bilo to nujno zaradi otrok. Ko mi je nekega dne prijateljica rekla, da sem se spremenila v zagrenjeno osebo, sem bila nanjo besna – a v resnici je imela prav, česar pa kar nekaj časa nisem bila pripravljena priznati.

Sčasoma pa sem vendarle sprevidela, da moja jeza ne vpliva le name, ampak tudi na otroka, zato sem vedela, da moram nekaj spremeniti.

Proces je bil dolg in še traja, a postopoma sem se otresla besa in gneva, ki sta se nabirala v meni in na neki točki sem celo nehala kriviti bivšega za vso mojo nesrečo.

Zdaj vem, da sem tudi sama bila odgovorna za razpad najine zveze – in sem mu odpustila. Nisem več sovražno nastrojena proti njemu, ker vem, da me v resnici ni namenoma prizadel. Celo misel na novo ljubezen se mi ne zdi več strašljiva, saj se ne oklepam več preteklosti.«

Prirejeno po Sensa Srbija

Preberite še: Tega vam o seksu po ločitvi (ali razhodu) ni povedal nihče!

Morda vas zanima tudi: Izboljšajte počutje, prilagodite življenje menstrualnemu ciklusu (kaj jesti in kako telovaditi v vsaki fazi)